Na podlagi 1. odstavka 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) in 6. člena Odloka o pristojnostih zborov SO Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89, 91/90 in 10/91) so zbori SO Trebnje, na 25. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 2. 3. 1994 sprejeli

Območje urejanja, kamnolom Dolenje Laknice, leži južno od regionalne ceste Mokronog-Škocjan-Dobruška vas, na severnem pobočju hriba Čretež.
Območje je na severu omejeno s koridorjem variante hitre proge Ljubljana-Dobova, na zahodu, vzhodu in jugu pa z gozdom. V oddaljenosti ca. 200 m se nahajajo najbližji objekti.
Leži na sledečih parcelah številka: 2138/1, 2138/2, 2138/3, 2136/1, 2136/2, 2137 in del 2179, k.o. Laknice.
Velikost območja urejanja je 20,1659 ha.

Obstoječi kamnolom, v območju urejanja, zavzema površino 2,30 ha, ostala raba prostora je v naravi gozd.
S predvidenim posegom se celotno območje namenja izkoriščanju dolomitnega peska.

Glede na poseg na celotnem območju je namenska raba površin podrejena funkciji dejavnosti kot sledi:
Pridobivalni prostor 10,6059 ha
Obstoječi kamnolom 23 000 m2
Predvideni kamnolom 618,59 m2
Prometne površine 3 000 m
Manipulacijske površine in deponije 600 m2
Predvideni objekt 200 m2
Zelene površine 12 000 m
Skupaj 106 059 m2

Celotno območje se navezuje na regionalno cesto
Mokronog-Škocjan-Dobruška vas z dovozno cesto v dolžini ca. 150 m iz osnovnega platoja. Dostop na etaže pa je urejen z dovozno potjo, ki poteka ob zahodnem robu kamnoloma.
Z dovozne ceste, pred vstopom v območje kamnoloma, se odcepi pot, ki omogoča dostop do gozdnih površin nad kamnolomom.

Oskrba z vodo se lahko zagotovi iz zasebnega vodovoda Dolenšek, po predhodnem soglasju ali iz javnega vodovoda.
Kanalizacije ni. Vse odpadne vode iz objekta voditi v troprekatno vodotesno greznico na občasno praznjenje.
Meteorne vode iz utrjene površine, kjer se manipulira z gorivi, je pred izpustom v naravni recipient, očistiti v lovilcu olj, ostale meteorne vode pa je potrebno očistiti peska in jalovine v naravnem usedalniku in tako preprečiti zasipavanje struge potoka Laknice.

Objekt se priključi na obstoječe nizkonapetostno omrežje, ki poteka ob regionalni cesti, z zemeljskim kablom po pogojih upravljalca.
Ker bo delo v kamnolomu potekalo samo podnevi, razsvetljava kopa ni predvidena.

Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje je podrejeno funkciji kamnoloma in omejitvam, ki jih le-te narekujejo:
Obstoječi kamnolom dolomitnega peska je razvit v treh etažah, višine 10 m, 20 m in 26 m. Platoji med etažami so širine od 5 m – 15 m, delovni nagib etaže pa ca. 70°.
Predvidena širitev kamnoloma je proti vzhodu, v nadaljevanju obstoječih etaž do vzhodne parcelne meje parcele št. 2138/1.
Po končani eksploataciji se prične rekultivacija kamnoloma iz vzhodne strani proti zahodu. Eksploatacija pa se razširi na del parcele št. 2179 v velikosti sanirane površine.
Razvija se v etažah primerne višine in širine platojev. Odvoz materiala se vrši s kamioni, nakladanje pa s primerno mehanizacijo.
Pridobivanje dolomitnega peska se vrši z miniranjem ob uporabi primerne tehnike. Vsa minerska dela mora opravljati za taka dela specializirana organizacija, ob upoštevanju vseh predpisanih varnostnih ukrepov (miniranje, zračni udar, potres, prah).
Zemljišče pred čelom napredovanja kamnoloma je potrebno očistiti drevja in podrasti in primerno zaščititi tako, da ni nevarno za ljudi in živali. Na osnovnem platoju kamnoloma je locirati objekt za potrebe delovanja kamnoloma. Zasnovan je kot upravno prodajni objekt, ki vključuje poleg sanitarij in garderob za zaposlene tudi skladišče in garažo za stroj. Ob objektu je lociran utrjen plato, opremljen z lovilcem olj, za vzdrževanje strojev in za manipulacijo z gorivi in mazivi.
Odlaganje humusa in jalovine se uredi na primernih deponijah.
Vhod v območje kamnoloma je opremljen z dvižno rampo in opozorilno tablo, ob njem pa je lociran manjši parkirni prostor za zaposlene in obiskovalce.

Prostorsko je kamnolom lociran na severnem pobočju hriba Čretež, nad potokom Laknica. Glede na oddaljenost stanovanjskih objektov in upoštevanjem dovoljenih ravni hrupa, delo v kamnolomu lahko poteka samo podnevi.
S čiščenjem padavinske vode iz območja kamnoloma, v naravnem usedalniku, se prepreči zasipavanje struge potoka s peskom.
Zagotoviti je potrebno vse potrebne varnostne ukrepe pred in med miniranjem, prav tako pa je potrebno redno spremljati vpliv in količino emisij prahu v ozračje. Ob severni strani meji območje pridobivalnega prostora kamnoloma na varianto koridora hitre proge Ljubljana-Dobova, ker pa je odločitev oziroma gradnja te proge časovno odmaknjena, je možna eksploatacija v kamnolomu.

Pri načrtovanju objekta in ureditve območja upoštevati veljavne predpise s področja obrambe in zaščite.

Realizacija posega se predvideva v treh etapah. Etape odpiranja in sanacije kamnoloma morajo zagotoviti naenkrat odprto čim manjšo tlorisno površino kamnoloma in s tem manj moteč vpliv v okolju, prav tako pa je pri vseh. posegih potrebno upoštevati bližino razvalin gradu Čretež tako, da ne bo ogrozil tega spomenika.