Na podlagi drugega odstavka 39. člena in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 26/90) in 6. člena Odloka o pristojnostih zborov SO Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89, 11/90 in 10/91) so zbori SO Trebnje na 25. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. dne 2. 3. 1994 sprejeli

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev, iz dolgoročnega plana občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do 2000, v skladu z določbami družbenega plana občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do 1990, (Dopolnitev 1993) sprejme ureditveni načrt za kamnolom v Dolenjih Laknicah, ki ga je izdelal Projektivni atelje – PROSTOR, d.o.o. Ljubljana v decembru 1993,.pod številko 1018/93.
Sestavni del ureditvenega načrta je projekt: dopolnilni. rudarski projekt pridobivanja dolomitnega peska v kamnolomu Dol. Laknice, ki ga je izdelal Geološki zavod Ljubljana v letu 1989,

Ureditveni načrt iz prejšnjega člena tega odloka vsebuje naslednje sestavine:
A. Tekstualni del
B. Soglasja organov, organizacij in skupnosti.
C. Grafični del
1. Izsek iz planskih dokumentov v M 1:5000
2. Kopijo katastrskega načrta v M 1:2880
3. Geodetski načrt obstoječega stanja v M 1:2000, 1:500
4. Ureditveno situacijo v M 1:500
5. Idejne rešitve infrastrukture v M 1:500
6. Prostorske ureditve po posameznih področjih, v M 1:2000
7. Načrt gradbenih parcel v M 1:2000
8. Etape izvajanja v M 1:2000
9. Tehnični elementi za zakoličenje v M 1:2000

Območje ureditvenega načrta obsega naslednje parcele oziroma njihove dele: k.o. Laknice, pare. št. 2137, 2138/1, 2138/2, 2138/3, 2136/1, 2136/2 in del 2179 ter obsega površino 201 659 m2. Omejeno je na severni strani s v koridorjem hitre proge Ljubljana-Dobova, na zahodni, vzhodni in južni strani pa meji na gozdne površine.

Ureditveni načrt kamnoloma Dolenje Laknice določa način, obseg in pogoje eksploatacije dolomitnega peska v kamnolomu Dolenje Laknice ter ukrepe za sanacijo kamnoloma med in po končanj eksploataciji.

Eksploatacija kamnoloma sme potekati le znotraj meje območja ureditvenega načrta, ki je podana v 3. členu tega odloka.

Tehnologija pridobivanja rudnine iz kamnoloma je opredeljena v rudarskem projektu iz 1. člena tega odloka in je obvezna.

Varstveni ukrepi pri eksploataciji morajo upoštevati določila Zakona o rudarstvu (Uradni list SRS, št. 17/75), Pravilnik o tehničnih normativih za površinsko izkoriščanje rudnin (Uradni list SFRJ, št. 4/86) in Pravilnik o tehničnih normativih za površinsko pridobivanje gramoza in peska ter za predelavo arhitektonskega gradbenega kamna (Uradni list SFRJ, št. 11/86).

Za druge posege v območju ureditvenega načrta veljajo naslednji pogoji:
– v prostoru ureditvenega načrta kamnoloma Dolenje Laknice so dovoljeni le posegi, ki spremljajo osnovno dejavnost, eksploatacijo dolomitnega peska
– dovoljuje se le gradnja objekta za potrebe dejavnosti kamnoloma (prodajni in skladiščni objekt)

V območju varovalnega pasu kamnoloma, zaradi posledic dejavnosti v kamnolomu, ne smejo biti ogrožene možnosti za razvoj dejavnosti, ki so v prostoru in ki so opredeljene z veljavnim PUP-om.
Za posege v prostor varovalnega pasu veljajo določila, kot jih opredeljuje PUP za plansko celoto 5.

Promet
Območje kamnoloma se navezuje na regionalno cesto Mokronog-Škocjan-Dobruška vas z dovozno cesto v dolžini ca. 150 m.
Promet v območju kamnoloma je urejen z dostopom na posamezno etažo po poti, ki poteka ob zahodnem robu kamnoloma.
Odvoz materiala se vrši s kamioni, nakladanje le-teh pa z bagrom ali nakladalnikom.
Kanalizacija
Fekalne odplake iz objekta (upravno prodajni in skladiščni objekt) je speljati v troprekatno vodotesno greznico na občasno praznjenje.
Meteorne vode iz strehe objekta speljati direktno v potok Laknico, meteorne in zaledne vode iz kamnoloma pa je pred izpustom v naravni recipient predhodno očistiti peska in jalovine v naravnem usedalniku, laguni s prelivom.
Zagotoviti je odvodnjavanje sosednjih zemljišč ob odlagališču jalovine in humusa z odprtimi jarki tako, da se prepreči zamočvirjenje le-teh.
Vodovod
Potrebe po sanitarni vodi se bodo zagotovile s priključkom objekta na zasebni vodovod Dolenšek, ki poteka ob objektu Dolenšek ali s priključkom na javni vodovod, ki poteka ob regionalni cesti.
Elektrika
Ob regionalni cesti poteka prostozračni električni vod, na katerega se. bo priključil objekt v območju kamnoloma s podzemnim kablom, po pogojih upravljalca.
Javna razsvetljava
Ker se bo delo v kamnolomu odvijalo občasno, odvisno od potreb, samo podnevi, ni predvidena razsvetljava kopa.
Telefon
Območje kamnoloma se navezuje na telefonsko omrežje v skladu s pogoji upravljalca.

Krajinska ureditev določa pogoje za oblikovanje kamnoloma, oblikovanje terena pred in po končanem odkopa-vanju.
Pri izvedbi krajinske ureditve kamnoloma je izhajati iz projekta iz 1. člena tega odloka, skladno z ureditvenim načrtom.

Ukrepi med in po eksploataciji:
– Zavarovati z žično ograjo na delih, kjer ne bo več sprememb, ostali del se zavaruje z nasipom iz jalovine ter opremi z vidnimi oznakami (table, zastavice).
– Ob vhodu v kamnolom postaviti zaporo, ki preprečuje vhod v kamnolom.
– Neposredno pred čelom napredovanja zgornje etaže izvršiti posek gozda in čiščenje podrasti.
– Odlaganje jalovine iz kamnoloma urediti na površini osnovnega platoja kamnoloma.
– Odkrivko, zlasti humusni del, uporabiti za začasno zavarovanje roba kopa (nasip višine min 1m, 5m. od roba kopa), kasneje pa za rekultivacijo.

Tehnična rekultivacija:
Po končani eksploataciji je izvesti tehnično rekultivacijo kamnoloma v smeri od vrha proti dnu kamnoloma tako, da končna podoba terena omogoča nadaljnjo biološko sanacijo.
– osnovni plato 228,00 mnv
– vrh kamnoloma max 330,00 mnv – širina police min 5,0 m
– višina etaže od 5,0 m do 8,0 m
– nagib končne brežine 49
– položnejše oblikovanje vrhnje brežine (prehod v teren)
– oblikovanje deponije jalovine v etažah, ki se prilagajajo kamnolomu
– utrditev in zatravitev brežin v naklonu 1:3
– utrditev odprtih jarkov in muld za odvajanje padavinske vode
– ureditev usedalnika.

Pogoji za biološko sanacijo:
– vegetativno utrjevanje z ozelenitvijo
– ozelenitev polic
– zasaditev brežin
– ozelenitev ravnin (jalovišče)
– ozelenitev gozdnega roba.

Življenjska doba kamnoloma pri letnem odkopu 25.000 m3 znaša 11 let. Ocenjene zaloge dolomitnega peska nad kamnolomom in vzhodno od njega, na površini ca. 3 ha, pa znašajo okrog 900.000 m3, kar zagotavlja obratovanje kamnoloma še 30 do 40 let.
Delo bo potekalo izključno podnevi v eni izmeni osem ur z možnostjo podaljšanja do 4 ure v sezoni.
Ob eventualnem mirovanju kamnoloma je lastnik dolžan območje kamnoloma zaščititi in pričeti s sanacijo.

Med obratovanjem kamnoloma mora lastnik kamnoloma izvajati naslednje ukrepe za varstvo ljudi, živali in okolja:
– delovno območje kamnoloma, predvsem zgoraj je zavarovati z žično ograjo višine min 1,0 m in jo opremiti z barvnimi zastavicami in s tem povečati vidnost, opremiti s kovinskimi obeski, ki s svojim hrupom odganjajo živali,
– z zemeljskim nasipom iz jalovine pa je zavarovati območja, kjer je varovanje začasno, zaradi nadaljnje eksploatacije,
– prostor, neposredno pred čelom fronte napredovanja zgornje etaže kamnoloma očistiti podrasti, da ni privlačen za živali,
– na vseh dostopnih poteh postaviti opozorilne table z opisom nevarnosti padca v globino in zaradi miniranja. Tako tablo z opozorili je postaviti tudi pri vhodu v kamnolom, kjer mora biti postavljena primerna zapora, ki preprečuje dostop v kamnolom, kar mora biti koristniku kamnoloma naloženo v dovoljenju za izkoriščanje.

Posebni varstveni ukrepi, ki jih mora izvajati lastnik med obratovanjem kamnoloma, so:
1. Varnost pred razmetom
Prekomerni izmet materiala omejiti s tehničnimi merami, kot so:
– pravilno eksplozivno polnjenje minskih vrtin, to je pravilna specifična poraba razstreliva, zadostna izbojnica in zadostna dolžina čepa
– mašila, upoštevati smer odpiranja minskega polja – urediti postopek in nadzor zapore prometa na regionalni cesti v času miniranja
2. Varnost pred zračnim udarom
Upoštevati je varnostno razdaljo v primeru max polnitve Q = 124 kg in Kz = 10 je R = 111 m, kar pomeni, da tudi najbližji objekti ne bodo ogroženi.
3. Varnost proti potresu pri miniranju
Strogo je upoštevati količino razstreliva na milisekundni interval in dovoljeno mejo potresa, ki nastane pri miniranju.
Za max količino razstreliva Q = 124 kg po izračunu je varnostna razdalja R var = 250 m, ker so max polnitve na zgornji etaži, so vsi objekti izven tega območja.
4. Drugi ukrepi za varstvo okolja
V kamnolomu je onemogočiti odlaganje smeti in drugih odpadkov. Onemogočiti je tudi izlitje nafte in naftnih derivatov. Menjavanje olja je dovoljeno le za na to posebej določenih mestih. Skladno z določili pravilnika o tehničnih normativih za površinsko izkoriščanje ležišč rudnin, se mora brezhibnost in učinkovitost sredstev in opreme za zmanjšanje količine škodljivih plinov in prahu redno kontrolirati skladno z navodili za uporabo in vzdrževanje teh sredstev in opreme.
Zaradi bližine naselja je treba upoštevati določila Zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76) in Odlok o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja, ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 3/77). Z ozirom na postavljene ravni hrupa ni dovoljeno delo v nočnem času. Najmanj enkrat letno je opraviti meritve, hrupa. Zaposleni na posameznih strojih in opremi, morajo v kolikor je to predvideno, uporabljati zaščitna sredstva za varstvo pred hrupom (antifoni, vata). Vsi stroji in oprema morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa ter redno vzdrževani in nadzorovani.
V smislu Odloka o mejnih količinah oziroma koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak iz posameznih virov onesnaževanja (Uradni list SRS, št. 19/88, člen 7), je dovoljena emisija prahu ob vstopu v atmosfero 150 mg/m3, kar je treba občasno kontrolirati, najmanj pa dvakrat letno.

Eksploatacija kamnoloma bo potekala po etapah, kot je opredeljeno v UN iz 1. člena tega odloka in bo zajemala površine:
I. etapa – širitev obstoječega kamnoloma proti vzhodu do vhodne pare. meje pare. št. 2138/1
II. etapa – sanacija izkoriščenega prostora in širitev kamnoloma proti zahodu, na pare. št. 2179
III. etapa – zaprtje kamnoloma in končna sanacija. prostora.

Do pričetka eksploatacije kamnoloma, po posamezni etapi, ostaja namembnost zemljišč nespremenjena (gozd).
Po končani eksploataciji je skladno z določili tega odloka opravljati vsa dela in ukrepe za vrnitev površin prvotni rabi.

Investitor mora pri izvajanju upoštevati:
– določbe lokacijskega dovoljenja, dovoljenja za izkoriščanje ter gradbenega dovoljenja za prodajni in skladiščni objekt, ki temeljijo na pogojih UN
– priključiti objekt na komunalne naprave
– ne sme spreminjati namembnosti površin in objekta, kot jih določa UN

Investitor realizacije ureditvenega načrta kamnoloma Dolenje Laknice je IGM STREŠNIK, Dobruška vas, oziroma njegovi pravni nasledniki.

Ureditveni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim na občini Trebnje in Zavodu na urbanistično načrtovanje.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.