Na podlagi 18. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81 in 42/86 in Uradni list RS, št. 8/90 in 26/92) in 6. člena Odloka o pristojnostih zborov Skupščine občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89, 11/90 in 10/91) so zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor SO Trebnje na skupnem zasedanju, dne 2. 3. 1994 sprejeli

Z namenom, da bi trajno zavarovali celotno območje. Žalostne gore pri Mokronogu, ki predstavlja spomeniško celoto tako kulturno kot krajinsko, se jo razglasi za kulturni spomenik.

Območje zavarovanega kompleksa Žalostna gora pri Mokronogu leži v k.o. Mokronog in obsega naslednje parcelne številke: 441, 498/87. 498/88, 28, 498/48, 498/101, 498/47, 498/41, 498/83, 498/84, 218/464, 498/89, 445, 465, 410/7, 410/2, 402/1, 401/1, 113, 498/62, 498/65, 498/60, 498/61, 490/1, 410/3, 410/6, 414, 422, 428, 412/2, 411, 412/3, 412/1, 399, 400, 398, 393, 395, 391, 389/1, 389/2, 388, 386/1, 386/2, 467, 469/1, 498/27, 498/54, 498/95, 498/53, 408/1, 484/1, 485/2, 194, 495, 496, 497, 498/90, 498/91, 410/5, 498/37, 443, 1067/1, 1068/1, 498/78, 498/79, 462/2, 16/2, 20, 444, 449, 424, 425, 450, 451, 410/4, 476, 123/1, 409/1, 409/2, 486/2, 446. 485/1, 117, 498/72, 264, 473/1, 469/2, 474, 171, 408/2, 267, 486/1, 22, 24/4, 498/93, 401/2, 498/76, 498/77, 498/80, 462/1; 21, 453, 432, 437, 440, 407,.119,,405, 387/3, 387/12, 406; 410/1, 498/51, 498/52, 498/102, 498/45, 498/96, 498/46, 498/82, 498/81, 455, 433, 436, 396, 498/68, 498/69, 498/92, 498/74.

Za območje spomenika velja enoten varstveni režim, ki določa:
– varovanje naravnih, krajinskih, kulturnih, zgodovinskih, arhitektonskih in umetnostnih vrednot v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti; v primeru okrnitve spomenika je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje,
– podreditev posegov ohranjanju, sanaciji in prenovi varovanim lastnostim prostora in arhitekture,
– podreditev prometne ureditve, zunanjih energetskih vodov naravnim in kulturnim vrednotam in obstoju naravne znamenitosti.

1. Na območju spomenika je prepovedano:
– spremeniti prostorsko zasnovo varovanega območja,
– rušiti, podzidavati; nadzidavati, prezidavati pozidan in nepozidan prostor tam, kjer bi to okrnilo varovane vrednote,
– povzročanje trajnega mehaničnega hrupa in eksplozij ali vibracij,
– spreminjati ekološke pogoje, odmetavati in odlagati odpadke,
– spreminjati naravno konfiguracijo terena,
– uničevati in poškodovati drevje in grmovje,
– spreminjati ekološke pogoje,
– razkopavati zemljišče,
– graditi in postavljati objekte, naprave, reklame in napise, ki niso v skladu z osnovno funkcijo spomenika.
2. Za arhitekturne in umetnostne spomenike je prepovedano:
– spreminjati stavbne zasnove posameznih objektov,
– spreminjati historično substanco.

Ne glede na prepovedi iz 4. člena je po predhodnem soglasju strokovne organizacije dovoljeno:
– izvajati sanacijska, rekonstrukcijska, revitalizacijska in restavratorska dela v skladu s smernicami strokovne organizacije,
– izvajati vzdrževalna dela na obstoječih arhitetkturnih in umetnostnih spomenikih z uporabo historičnih materialov,
– izvajati znanstveno raziskovalno dejavnost,
– zagotavljati redno vzdrževanje gozdnatih in travniških površin,
– izvajati gospodarsko izrabo objektov, ki ni v nasprotju z varstvenim režimom,
– izvajati učno-vzgojno, turistično, rekreacijsko in muzeološko dejavnost, ki ni v nasprotju z varstvenim režimom.

Spomeniku je potrebno zaradi njegovih kulturnih, zgodovinskih in umetnostno-zgodovinskih, arhitekturnih, znanstvenih, naravnih in ambientalnih vrednot zagotoviti nadaljnji obstoj in razvoj ter dostopnost javnosti.
Za varovano območje mora biti kot način prostorskega urejanja pripravljen ureditveni načrt, kjer bodo kot potreben pogoj za izdelavo služile strokovne podlage varstva naravne in kulturne dediščine.

Strokovne naloge, v zvezi z varstvom spomenika opravlja pooblaščeni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki mora za vsak poseg v prostor izdelati strokovno podlago in izdati soglasje.

Občinski upravni organi ne morejo dovoljevati posegov, s katerimi bi se utegnile spremeniti v tem odlok opredeljene lastnosti spomenika: Za nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojna. Uprava, inšpekcijskih služb Novo mesto.

Z denarno kaznijo 90.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je imetnik pravice upravljanja z zemljiščem oziroma objekti na zaščitenem kompleksu v skladu z 2. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo 15.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo 15.000 SIT se kaznuje posameznik, ki je imetnik zemljišča, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Občinski organ pristojen za kulturo, izvede vpis razglašenega kulturnega spomenika v zemljiško knjigo in o razglasitvi; izda obvestilo imetnikom zemljišč, ter jih seznani z režimom varstva, s posameznimi omejitvami in prepovedmi ter razvojnimi usmeritvami.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.