Na podlagi 26. člena zakona o raziskovalni dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/91-I) je Vlada Republike Slovenije na 72. seji dne 3. marca 1994 sprejela

S tem sklepom se določijo normativi in standardi kot podlaga za določitev obsega sredstev za izvedbo raziskovalnih in razvojnih projektov in programov, ki se izvajajo v okviru nacionalnega raziskovalnega programa (v nadaljnjem besedilu: projekti), za določitev cene raziskovalne ure ter za spremljanje in porabo proračunskih sredstev.
Ta sklep velja za vse izvajalce projektov ne glede na pravno organizacijsko obliko (v nadaljnjem besedilu: raziskovalne organizacije).

Obseg sredstev, potrebnih za izvedbo projekta, se določi odvisno od razvrstitve projekta po vrsti raziskave, povprečne cene raziskovalne ure in dodeljenega števila ur za izvedbo projekta.
 
1. Razvrstitev projektov

Projekte se razvršča glede na vrste raziskav v kategorije: A, B, C in D glede na doseženo število razvrstitvenih točk, ki se določijo ob upoštevanju:
• okolja, kjer se raziskava izvaja;
• potrebne opreme in drugih osnovnih sredstev;
• neposrednih materialnih in nematerialnih stroškov in stroškov proizvodnih storitev;
• posebnih pogojev pri izvajanju projekta.
Poleg naštetih kriterijev je za razvrstitev potrebno upoštevati še dodatna kriterija, ki sta vezana na raziskovalno organizacijo, kjer se projekt izvaja in sicer:
• stopnja opremljenosti raziskovalne organizacije;
• velikost prostorov na zaposlenega.

Glede na okolje, v katerem se raziskava izvaja, razvrstimo raziskovalne projekte v:
a) kabinetne projekte, če:
• se izvajajo v prostorih (kabineti) raziskovalnih organizacij;
• za izvajanje projekta ni potreben prostor s posebno opremo (laboratorij);
• se pri obdelavi podatkov uporablja računalnik;
• se projekt izvaja v zaprtih prostorih (arhivi, knjižnice, stanovanja), izven kraja sedeža raziskovalne organizacije;
b) laboratorijske projekte, če:
• se več kot 20% projekta izvaja v laboratoriju in se pri raziskovanju uporablja posebna laboratorijska oziroma infrastrukturna računalniška oprema;
• skupna vrednost laboratorijske opreme, ki je potrebna za izvajanje projekta, znaša vsaj 50.000 USD;
c) terenske projekte, če:
• se projekt izvaja na prostem (polje, gozd...)
• se projekt izvaja v kraju sedeža raziskovalne organizacije na zemljišču, s katerim upravlja raziskovalna organizacija;
• se projekt izvaja izven sedeža raziskovalne organizacije;
• se pri izvajanju projekta uporablja oprema v vrednosti najmanj 30.000 USD;
• je potrebna dodatna nekvalificirana oziroma kvalificirana delovna sila.

a) Posamezne projekte se točkuje glede na razvrstitev v skladu s prejšnjo točko tega sklepa tako, da se dodeli:
• za kabinetni projekt 15 razvrstitvenih točk;
• za laboratorijski projekt 25 razvrstitvenih točk;
• za terenski projekt 20 razvrstitvenih točk.
b) Projektu, ki se vsaj 25% časa izvaja izven sedeža raziskovalne organizacije, se dodeli:
• če se raziskava izvaja v Sloveniji toda izven kraja sedeža raziskovalne organizacije in se člani ekipe vračajo v kraj bivanja, 5 razvrstitvenih točk;
• če se raziskava izvaja v Sloveniji toda izven kraja sedeža raziskovalne organizacije in člani ekipe prenočujejo v kraju izvajanja projekta, 10 razvrstitvenih točk;
• če se raziskava izvaja v tujini, razvrstitvenih 20 točk.
c) Glede na opremo in druga sredstva, potrebna za izvedbo projekta, se dodeli:
• za kabinetni projekt, če je za izvajanje potrebna računalniška oprema v vrednosti vsaj 50.000 USD, 15 razvrstitvenih točk;
• laboratorijskemu projektu, kjer je za izvajanje potrebna laboratorijska in računalniška oprema, 30 razvrstitvenih točk;
• za terenski projekt, če se na terenu uporablja oprema, 25 razvrstitvenih točk.
Ne glede na razvrstitev projekta se dodeli, če:
• je za izvedbo projekta potrebna raziskovalna oziroma infrastrukturna oprema ali osnovna sredstva (v vrednosti posameznega instrumenta nad 200.000 USD) in delovanje te opreme ni v celoti pokrito iz proračunskih sredstev 15 razvrstitvenih točk, (oziroma ustrezno manj glede na dodeljena sredstva iz državnega proračuna – npr. za infrastrukturne centre);
• je za izvedbo projekta potrebno vzdrževati infrastrukturne objekte (npr. osnovna čreda, dolgoletni nasadi), pri čemer se ne upoštevajo objekti, ki se posebej financirajo iz državnega proračuna, 15 razvrstitvenih točk;
• se na terenu uporabljajo specialna prevozna sredstva, kot so terenska vozila, prevozne terenske delovne postaje z merilno opremo ipd., 5 razvrstitvenih točk.
d) Neposredni materialni in nematerialni stroški in stroški proizvodnih storitev:
• če so materialni in nematerialni stroški in stroški proizvodnih storitev za izvedbo projekta enaki ali večji od stroškov za bruto plače izvajalcev, se dodeli 15 razvrstitvenih točk;
• če materialni in nematerialni stroški in stroški proizvodnih storitev za izvedbo projekta ne presegajo stroškov za bruto plače izvajalcev, se dodeli 5 razvrstitvenih točk.
e) Posebni pogoji pri izvajanju projekta:
• kadar so pri izvedbi projekta potrebni posebni zaščitni ukrepi za raziskovalce zaradi izpostavljanja povečani nevarnosti (radioaktivno sevanje, delo z nevarnimi snovmi itd.), se priznajo 4 razvrstitvene točke;
• kadar so pri izvedbi projekta potrebni posebni zaščitni ukrepi in uporaba posebnih zaščitnih sredstev, da se preprečijo škodljivi vplivi na okolje, se priznajo 4 razvrstitvene točke;
• kadar je izvedba projekta sezonske narave (določen del ali celotno raziskavo se lahko opravi samo v določenem letnem času), se priznajo 4 razvrstitvene točke;
• kadar je določene faze projekta, ki obsegajo več kot 10% časa celotnega projekta potrebno izvesti v večizmenskem delu, se priznajo 3 razvrstitvene točke.
f) Kriteriji, ki so vezani na raziskovalno organizacijo:
• stopnja opremljenosti raziskovalne organizacije se izračuna v% deležu osnovnih sredstev v poslovnih sredstvih raziskovalne organizacije. Pri izračunu se upoštevajo podatki iz zadnje letne bilance stanja.
Glede na ugotovljeno stopnjo opremljenosti se dodeli:

+---------------+-------------------------+
|% deleža       |   Razvrstitvenih točk   |
+---------------+-------------------------+
|do 25          |            8            |
+---------------+-------------------------+
|do 55          |            13           |
+---------------+-------------------------+
|nad 55         |            18           |
+---------------+-------------------------+

Zbrane razvrstitvene točke po vseh kriterijih se seštejejo in k vsoti doda 100 razvrstitvenih točk za plače in 25 razvrstitvenih točk za prispevke delodajalca. Glede na seštevek razvrstitvenih točk uvrstimo raziskavo v ustrezno cenovno kategorijo skladno s tabelo:

+----------------------------+----------+
|Seštevek razvrstitvenih točk|Kategorija|
+----------------------------+----------+
|do 175                      | razred A |
+----------------------------+----------+
|od 176 do 200               | razred B |
+----------------------------+----------+
|od 201 do 230               | razred C |
+----------------------------+----------+
|nad 230                     | razred D |
+----------------------------+----------+

1. Elementi za določitev cene
 
Povprečna cena raziskovalne ure se določi na osnovi cene dela raziskovalca in ostalih stroškov projekta, pri čemer se upošteva pri:
• ceni dela raziskovalca:
1.1. Plača izvajalcev v raziskovalni organizaciji, kjer se projekt izvaja, ki se določi tako, da se izhodiščna plača, določena s kolektivno pogodbo, ki velja za raziskovalne organizacije, pomnoži s koeficientom 4,7, s koeficientom 1,12 za delovno dobo in koeficientom 1,08 za stimulacijo, pomnoži z 12 (mesecev) in deli s 1700 (efektivnih ur).
1.2. Prispevki delodajalca, kot posledica izplačanih plač
1.3. Izplačila – predpisana s kolektivno pogodbo. Pri ceni dela raziskovalca se upošteva, da ima posamezni izvajalec dovoljeno obremenitev največ 1700 efektivnih ur letno (kar predstavlja 2184 obračunskih ur letno) za redno delo, financirano in proračuna MZT in največ štiri tretjine tega obsega, če je vsaj ena tretjina financirana iz proračunskih sredstev drugih ministrstev. Ta omejitev velja za delo, financirano iz proračunskih sredstev Republike Slovenije.
Pri nosilcu projekta se povprečni faktor poveča za 0,5, pri mentorju mladih raziskovalcev pa za 0,2.
Če je za izvedbo projekta potrebno sodelovanje tehničnih sodelavcev, se njihove ure v izračunu skupnega števila ur upoštevajo s faktorjem 0,7.
• ostalih stroških projekta:
2.1. Upravljanje in vodenje – stroški upravljanja in vodenja raziskovalne organizacije.
2.2. Fiksni stroški – stroški vezani na zagotavljanje osnovnih delovnih pogojev v raziskovalni organizaciji npr. stroški za energijo, vzdrževanje stavb, komunalno infrastrukturo, varovanje, servisi, hladni pogon.
2.3. Amortizacija – obnavljanje in nadomeščanje obstoječe materialne podlage raziskovanja in razvoja za izvedbo projektov.
3. Neposredni stroški – Neposredni materialni in nematerialni stroški in storitve (med nematerialne stroške spadajo tudi stroški potovanj, avtorsko in pogodbeno delo vezano na izvedbo projekta itd.)

Povprečna cena ene raziskovalne ure se določi za posamezno kategorijo (A, B, C in D) na podlagi števila obračunskih točk, določenih za posamezne elemente cene.
Kot začetni izračun je določeno naslednje število obračunskih točk:

+----+---+---+---+----+----------------------+
|    |A  |B  |C  |D   |                      |
+----+---+---+---+----+----------------------+
|1.1.|279|279|279|279 |Plača                 |
+----+---+---+---+----+----------------------+
|1.2.|70 |70 |70 |70  |Prispevki             |
+----+---+---+---+----+----------------------+
|1.3.|22 |22 |22 |22  |Izplačila             |
+----+---+---+---+----+----------------------+
|2.1.|46 |57 |62 |64  |Upravljanje in vodenje|
+----+---+---+---+----+----------------------+
|2.2.|87 |125|155|182 |Fiksni stroški        |
+----+---+---+---+----+----------------------+
|2.3.|38 |70 |117|155 |Amortizacija          |
+----+---+---+---+----+----------------------+
|3.  |130|181|241|304 |Neposredni stroški    |
+----+---+---+---+----+----------------------+
|Ura |672|803|945|1077|Obračunske točke      |
+----+---+---+---+----+----------------------+

Število obračunskih točk za posamezne elemente cene raziskovalne ure se med letom spremeni:
• če se spremenijo cene na drobno, se spremenijo elementi cene z oznako: (2.1; 50%), 2.2., 2.3. in 3.;
• če se spremeni izhodiščna plača, se spremenijo elementi cene z oznako: 1.1, 1.2, 1.3, (2.1.; 50%);
Spremembo števila točk ugotovi Ministrstvo za znanost in tehnologijo in se uveljavlja od dneva objave spremembe cen na drobno in spremembe izhodiščne plače.

Vrednost obračunske točke določa Vlada Republike Slovenije enkrat letno.
Pri določanju vrednosti obračunske točke se upošteva:
višina izhodiščne plače, ki je podlaga za določitev cene dela, višina stroškov projektov po cenah, ki jih objavlja Zavod RS za statistiko in mednarodno primerljivi standardi za raziskovalna dela.

Število raziskovalcev na projektih nacionalnega raziskovalnega programa vsake tri leta določi Vlada Republike Slovenije na osnovi ekspertize Sveta za znanost in tehnologijo in predloga MZT z namenom, da postane slovenska znanost promotor humanističnega in tehnološkega razvoja v Sloveniji.
S proračunom bo Vlada Republike Slovenije za projekte nacionalnega raziskovalnega programa zagotovila toliko sredstev, da bo v treh letih število izvajalcev nacionalnih projektov doseglo vsaj 5 FTE na 10.000 državljanov Slovenije, kar je spodnja meja potrebne gostote izvajalcev projektov nacionalnega pomena.

Izhodiščna vrednost obračunske točke za leto 1994 je 3,96 SIT, ob upoštevanju izhodiščne plače 27.560 SIT.

1. Raziskovalna organizacija, v kateri se projekt izvaja in odgovorni nosilec, morata prijavi projekta priložiti finančni predračun v skladu s tem sklepom.
2. Raziskovalna organizacija, v kateri se projekt izvaja in odgovorni nosilec morata v letnem poročilu priložiti finančni obračun s podano porabo sredstev, po elementih, ki so s tem sklepom določeni za določitev cene raziskovalne ure.
3. V okviru odobrenih sredstev in pri pogoju, da sredstva projekta niso prekoračena, lahko poraba po posameznih stroškovnih elementih odstopa:
• pri vseh stroškovnih elementih v strukturi projekta ± 10% v breme enega ali več stroškovnih elementov, vendar vsakega največ do ± 10%;
• kadar na projektu ni izplačanih avtorskih honorarjev ali pogodbenega dela za zunanje izvajalce se deležu za plače lahko prišteje delež za avtorske honorarje in pogodbeno delo v breme neposrednih stroškov, vendar največ za:
8,3% za projekt kategorije D,
9,1% za projekt kategorije C,
10,2% za projekt kategorije B,
14,2% za projekt kategorije A.
izplačila za avtorske honorarje in pogodbeno delo so dovoljena izključno za izvajalce, ki niso v delovnem razmerju v organizaciji, izvajalki projekta.
Odstopanja od povprečno dovoljene porabe za odobren projekt so možna, kot izhaja iz tabele:

+---------------+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+
|               |    |D   |    |    |C   |    |    |B   |    |    |A   |    |
+---------------+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+
|               |min |    |max |min |    |max |min |    |max |min |    |max |
+---------------+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+
|Plača          |23,3|25,9|28,5|26,5|29,5|32,4|31,2|34,7|38,2|37,3|41,5|45,6|
+---------------+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+
|Prispevki      |7,7 |8,5 |9,4 |8,8 |9,7 |10,7|10,3|11,5|12,6|12,3|13,7|15,1|
+---------------+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+
|Upr. in        |5,4 |6,0 |6,6 |5,9 |6,6 |7,2 |6,4 |7,1 |7,8 |6,2 |6,9 |7,6 |
|vodenje        |    |    |    |    |    |    |    |    |    |    |    |    |
+---------------+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+
|Fiksni stroški |15,2|16,9|18,5|14,8|16,4|18,1|14,0|15,5|17,1|11,7|13,0|14,3|
+---------------+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+
|Stroški        |31,6|35,2|38,7|26,5|29,5|32,5|19,7|21,9|24,0|10,8|12,0|13,2|
+---------------+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+
|Avt. + Pog.    |0   |7,5 |8,3 |0   |8,3 |9,1 |0   |9,3 |10,2|0   |12,9|14,2|
|del            |    |    |    |    |    |    |    |    |    |    |    |    |
+---------------+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+

Za vsako postavko je podana povprečna dovoljena poraba in dovoljena odstopanja.
Za neposredne materialne stroške in potovanja velja dodatna prekoračitev ± 10 v breme hladnega pogona in obratno. Vsa ostala odstopanja so dovoljena le po predhodnem sklepu MZT.
Posamezne postavke v strukturi stroškov projekta imajo naslednjo povezavo s stroškovnimi elementi v ceni ure:
Plača: 1.1; Prispevki je vsota 1.2. in 1.3.; Upravljanje in vodenje je 2.1.; Fiksni stroški je 2.2.; Stroški so vsota 2.3. in 3., od katerih se odštejejo morebitni stroški za avtorske pogodbe in pogodbeno delo, katerih največji obseg je opredeljen v postavki Avt. + Pog. delo.

Če se projekt izvaja v javni raziskovalni organizaciji (javni raziskovalni zavod, javni zavod, zavod s pravico javnosti), v kateri je v celoti zagotovljeno pokrivanje fiksnih stroškov upravljanja in vzdrževanja njihove infrastrukture, se v stroškovnih elementih cene ure odštejejo, tiste postavke kalkulativnih stroškov, ki so bile raziskovalni organizaciji financirane iz proračuna.
Normative in standarde kot podlago za določitev višine financiranja ustanoviteljskih obveznosti in drugih obveznosti iz naslova organiziranja izvajanja nacionalnega raziskovalnega programa ter raziskovalne organizacije oziroma njihove samostojne dele, ki se tako financirajo, določi Ministrstvo za znanost in tehnologijo.
S sklepom iz prejšnjega odstavka tega člena se določi tudi način upoštevanja tako izplačanih sredstev na število obračunskih točk za vrednost cene ure s katero se obračunavajo projekti v raziskovalnih organizacijah, ki pridobijo ta sredstva.
V primeru, da se organizaciji ne zagotovi izplačila celotnih sredstev po normativih in standardih, se cena ure za izvajanje odobrenih projektov zmanjša le za del proporcionalen pripadajočemu deležu, upoštevajoč pri tem letni obseg projektov, ki jih izvaja raziskovalna organizacija v okviru nacionalnega programa.

Z dnem začetka uporabe tega sklepa se prenehajo uporabljati pravila, ki jih je sprejela Raziskovalna skupnost Slovenije, oziroma navodila Ministrstva za znanost in tehnologijo, ki so se uporabljala pri izvajanju nacionalnega programa, do sprejema tega sklepa.
Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.