Na podlagi 2. člena Odredbe o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1994 Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Uradni 1. RS, št. 72/93) je Izvršni svet Skupščine občine Ljutomer, sprejel na 26. seji dne 8. 3. 1994

Da se odkrijejo in preprečijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo pooblaščene veterinarske organizacije opraviti v letu 1994 ukrepe zaradi odkrivanja in preprečevanja kužnih bolezni.
Imetniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.

Preventivne ukrepe zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni na območju občine Ljutomer opravlja Veterinarska postaja Ljutomer (v nadaljnjem besedilu: veterinarski zavod).
Preventivna cepljenja v lastnih in kooperacijskih rejah perutnine podjetja Agromerkur opravi Obratna veterinarska ambulanta podjetja Agromerkur.
Veterinarska postaja in obratna veterinarska ambulanta so dolžni pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe obvestiti občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo.
O vakcinacijah se morata veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta medsebojno obveščati.
O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.

Preventivna cepljenja se morajo opraviti tokolikorat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
Kontrolo imunosti opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: veterinarska fakulteta), po programu, ki ga določi z obveznim navodilom Republiška veterinarska uprava (v nadaljnjem besedilu: RVU).

Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta, ki opravljajo preventivna cepljenja in diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu vakcinacije oziroma preiskave, imenu in bivališču imetnika živali, opisu živali, proizvajalcu, serijski in kontrolni številki vakcine ter rezultatu vakcinacije in preiskave. Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo o vseh nezaželenih stranskih pojavih in o pojavih, ki kažejo na morebitno nezanesljivo imunost.

Splošna vakcinacija psov proti steklini mora biti opravljena od 1. 2.-15. 4. 1994. Mladi psi morajo biti vakcinirani proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Ob vakcinaciji se opravi dehelmentizacija psov, na stroške lastnika.
Na območju občine je treba opraviti peroralno vakcinacijo lisic z vakcino, ki jo odobri Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Cepljenje opravi veterinarski zavod, peroralno vakcinacijo lisic pa prav tako veterinarski zavod in lovske organizacije v roku, ki ga določi RVU.

Proti atipični kokošji kugi je treba vakcinirati kokoši, piščance, brojlerje in japonske prepelice:
– v naseljih, kjer so perutninarski obrati, organizacije in podjetja ali večje reje individualnih proizvajalcev: Gibina (Zabot), Šafarsko (Žabot). Mota (Gregorinčič), Veščica (Srša), Veržej (Jureš), Branoslavci (Kavčič);
– v obratih individualnih proizvajalcev, kjer je reja perutnine pomembnejša gospodarska dejavnost;
– v fazanerijah.
Vakcinacija iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse (obvezno strokovno navodilo RVU, št. 322/a-026/82 z dne 11. 3. 1982).
Vakcinacijo opravi veterinarski zavod, oziroma obratne veterinarske ambulante v perutninarskih obratih organizacij in podjetij, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo. Vakcinacija se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.

Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri seroloških preiskavah na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in so zaščitno cepljene proti kužnemu tremorju perutnine, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni in ki po 14. tednu niso dobivale nitrofuranskih preparatov (nitrofurazon, furazolidon itd.).
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi veterinarski zavod z ekipo obratne ambulante.
Proti Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni je treba preventivno cepiti matično jato in proizvodno jato, proti kužnemu tremorju pa le matično jato:
– v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost.
Cepljenje proti kužnemu tremorju, infekcioznemu bronhitisu, Gumboro bolezni in Marekovi bolezni opravi veterinarski zavod, v obratih organizacij (podjetij), ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo pa obratna veterinarska ambulanta.
Pri pojavu Marekove bolezni se mora prve primere bolezni potrditi s histološko preiskavo. Preiskavo opravi veterinarska fakulteta. Vzorec krvi za kontrolo imunosti po določenih vakcinacijah vzamejo obratne veterinarske ambulante po programu RVU.
Preiskave na kontrolo imunosti pa morajo zagotoviti obratne veterinarske ambulante pri pooblaščenem inštitutu veterinarske fakultete.

Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj, oziroma najmanj 50 pitancev.
Proti prašičji kugi je potrebno vakcinirati prašiče imetnikov živali v neposredni okolici prašičerejskih farm.
Proti tej bolezni je potrebno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Stroški cepljenja prašičev, ki se hranijo s pomijami, bremenijo imetnika živali.
Vakcinacija proti prašičji kugi se opravi s sevom K-lapiniziranega virusa. Vakcinacijo opravi veterinarski zavod.

Na območju občine je treba tuberkulinizirati:
– 50% vseh krav in brejih telic (X: tuberkulinizacija);.
– vse plemenske merjasce;
– plemenice neokuženih prašičerejskih farm po reprezentativnem vzorcu kot je navedeno v republiški odredbi (Uradni 1. RS, št. 72/93).
– plemenice in merjasce v okuženih rejah pred odjavo tuberkuloze (zadnja kontrolna tuberkulinizacija).
– kokoši v tistih naseljih, kjer je ugotovljena tuberkuloza, na vseh dvoriščih, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče.
Tuberkulinizacijo plemenic prašičerejskih farm in tuberkulinizacijo v hlevih kooperantov opravi veterinarski zavod.
Na tuberkulozo je treba preiskati plemenske živali osnovnih čred prašičerejskih obratov, organizacij in podjetij. Pregled na liniji klanja opravi veterinarski zavod s pregledom mezenterialnih, portalnih in drugih bezgavk zaklanih živali.
Veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostično dejavnost, morajo pri vsaki patoanatomski preiskavi prašičev opraviti tudi pregled mezenterialnih, portalnih in drugih bezgavk na tuberkulozo.
Tuberkulinizirati je treba tudi vsa goveda v rejah lastnikov, ki oddajajo mleko direktno potrošnikom, mimo organiziranega odkupa mleka.
Tuberkulinizacija se opravi na stroške imetnikov živali.

Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
– krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstenastim preizkusom. Ob sumljivi ali pozitivni reakciji je treba odvzeti živalim kri za pregled;
– 10% rej krav in brejih telic v hlevih individualnih proizvajalcev z 10 ali več krav in brejih telic s serološkim pregledom krvi po programu, ki ga določi občinska veterinarska inšpekcija;
– 20% plemenskih živali v osnovnih čredah na prašičerejskih obratih organizacij (podjetij) (farma plemenskih svinj Ljutomer), s serološko preiskavo krvi po programu, ki ga določi občinska veterinarska inšpekcija.
Vzorce mleka in krvi odvzame veterinarski zavod.
Mlečno prstenasto preiskavo opravijo veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostične preiskave.
Laboratorijske preiskave krvi opravi veterinarska fakulteta.

Na bolezen Aujeszkega in TGE (trensmisivni gastro enteritis) je potrebno preiskati 5% vzorcev krvi plemenskih prašičev na farmi Ljutomer. Vzorce krvi odvzame veterinarski zavod.

Na mehurčkasti izpuščaj pri govedu IBR-IPV je treba enkrat letno preiskati 50% rej bikovskih mater svetlolisaste pasme. Vzorce odvzamejo veterinarski zavodi.

Na leptospirozo je treba preiskati 20% vzorcev krvi plemenskih prašičev po programu, ki ga določi občinska veterinarska inšpekcija.
Vzorce krvi odvzame veterinarski zavod, serološke preiskave krvi pa opravi veterinarska fakulteta.
Pregled krvi na leptospirozo konj v vseh rejah športnih konj najpozneje 50 dni pred pričetkom tekmovanj (do 15. 3. 1994).

Na kužno malokrvnost in theilerozo kopitarjev je treba preiskati vse žrebce plemenjake v občini. Vzorce krvi žrebcev plemenjakov odvzame veterinarski zavod, ob rednih pregledih in opravi serološki pregled vzorcev krvi z gel precipitinskim testom (Coggins test).
Na kužno malokrvnost je treba preiskati vse kopitarje v okuženih hlevih.

Na spomladansko viremijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. maja 1994 preiskati krape iz registriranih rej, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo, mladice krapov pa je treba preiskati do konca leta 1994.
Vzorce rib za preiskavo po tem členu vzame veterinarski zavod in ga pošlje Veterinarski fakulteti v Ljubljano.

Deratizacija proti glodalcem se opravlja v gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj, oziroma najmanj 50 pitancev ter v govejih hlevih s 7 kravami molznicami ali najmanj 20 pitancev.
Deratizacija objektov se opravi na stroške imetnika živali.

Kršenje določil te odredbe se kaznuje po določilih Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni 1. SRS, št.
37/85).

Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 2. člena, ki velja do sprejetja novega zakona o zdravstvenem varstvu živali in na njegovi podlagi izdanih izvršilnih predpisov.