Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o pogojih za refundiranje prispevkov, ki jih plačujejo delodajalci za socialno zavarovanje, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. marca 1994.

S tem zakonom se določajo pogoji in postopki, pod katerimi Republika Slovenija refundira prispevke za socialno zavarovanje, ki gredo v breme delodajalca.

Pravna ali fizična oseba (v nadaljnjem besedilu: delodajalec) je upravičena do refundacije prispevkov za socialno zavarovanje v skladu s tem zakonom, če za nedoločen čas zaposli osebo, ki ima pravico do denarnega nadomestila ali denarne pomoči po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in je pred sklenitvijo delovnega razmerja najmanj tri mesece prijavljena pri Republiškem zavodu za zaposlovanje.

Prispevki za socialno zavarovanje, ki jih Republika Slovenija po tem zakonu refundira delodajalcem, so:
– prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
– prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje za vse pravice.
– prispevek za zavarovanje za primer brezposelnosti in
– prispevek za porodniško varstvo.

Republika Slovenija refundira prispevke za socialno zavarovanje v skladu s tem zakonom za obdobje, za katerega bi bila brezposelna oseba, če se ne bi zaposlila, še upravičena do denarnega nadomestila ali denarne pomoči.

Republika Slovenija refundira prispevke za socialno zavarovanje pod naslednjimi pogoji:
– da delodajalec z brezposelno osebo iz 2. člena tega zakona sklene pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom za nedoločen čas;
– da brezposelna oseba iz 2. člena tega zakona pred prijavo na Republiškem zavodu za zaposlovanje ni bila v delovnem razmerju pri istem delodajalcu;
– da v obdobju treh mesecev pred zaposlitvijo delavca, za katerega uveljavlja refundacijo prispevkov in v času trajanja refundacije prispevkov ne zmanjša skupnega števila zaposlenih na istih oziroma podobnih delovnih mestih.
Za zmanjšanje števila zaposlenih delavcev iz zadnje alinee prejšnjega odstavka se ne šteje prenehanje delovnega razmerja zaradi upokojitve.

Pobudo za sklenitev pogodbe z Republiškim zavodom za zaposlovanje o refundiranju prispevkov za socialno zavarovanje da delodajalec.
Pobudi iz prejšnjega odstavka mora delodajalec priložiti pisno izjavo, da bo brezposelno osebo iz 2. člena tega zakona zaposlil za nedoločen čas.

Delodajalec mora ob vsakem izplačilu plač delavcem, zaposlenim na podlagi tega zakona, Republiškemu zavodu za zaposlovanje posredovati zahtevek, ki mu priloži:
– podatke o višini izplačane plače za delavca, ki ga zaposluje po tem zakonu,
– potrdilo Službe družbenega knjigovodstva o plačanih davkih in prispevkih, ki gredo v breme delodajalca.

Republiški zavod za zaposlovanje refundira prispevke za socialno zavarovanje najkasneje v osmih dneh po prejemu zahtevka, na podlagi pogodbe o refundiranju prispevkov za socialno zavarovanje, sklenjene po tem zakonu.

Republiški zavod za zaposlovanje mesečno poroča ministrstvu, pristojnemu za delo, o pogodbah o zaposlitvah, sklenjenih na podlagi tega zakona.

Nadzor nad pogodbami o zaposlitvah, sklenjenih po tem zakonu, opravlja Inšpektorat za delo.

Delodajalec, ki je prekinil delovno razmerje, sklenjeno z delavci na podlagi tega zakona, mora najkasneje v roku treh dni po prekinitvi pogodbe o zaposlitvi o tem obvestiti Republiški zavod za zaposlovanje ter ga seznaniti z razlogi za prenehanje delovnega razmerja.

Sredstva za poravnavanje prispevkov za socialno zavarovanje po tem zakonu se zagotavljajo iz državnega proračuna.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.