Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnostih, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. marca 1994.

Na podlagi tega zakona se določajo in izplačujejo plače funkcionarjev in drugih zaposlenih v:
– javnih zavodih s področja šolstva, športa, predšolske vzgoje s pripravo na osnovno šolo, zdravstva, socialnega varstva, kulture, znanosti in tehnologije, zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: javni zavodi);
– državnih organih in organih lokalnih skupnosti: Uradu predsednika Republike Slovenije, Državnem zboru
Republike Slovenije, Državnem svetu Republike Slovenije, službah Vlade Republike Slovenije, Ustavnem sodišču Republike Slovenije, skupščinah občin in izvršnih svetih skupščin občin ter posebnih družbenopolitičnih skupnosti, sodiščih, javnih tožilstvih, javnih pravobranilstvih, organih za postopek o prekrških, družbenem pravobranilcu samoupravljanja ter upravnih in drugih državnih organih (v nadaljnjem besedilu: državni organi), razen plač poslancev Državnega zbora Republike Slovenije in funkcionarjev, za katere se smiselno uporabljajo določbe zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92), plač predsednika in sodnikov Ustavnega sodišča Republike Slovenije ter plač sodnikov, državnih tožilcev in njihovih namestnikov.

Sredstva za plače, ki se zagotavljajo iz proračunov in drugih javnih sredstev, se zagotavljajo po merilih, določenih s tem zakonom.

Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov.
Osnovna plača se določi na podlagi osnove za obračun plač in količnikov, določenih v skladu s tem zakonom.
Osnova za obračun plače je izhodiščna plača za I. tarifni razred, dogovorjena s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti.

Količniki za določitev osnovne plače funkcionarjev so odvisni od zahtevnosti funkcije in so določeni v razponu od 4,20 do 9,00.

Količniki za določitev osnovne plače direktorjev javnih zavodov so odvisni od zahtevane strokovne izobrazbe, zahtevnosti dela in pomena javnega zavoda. Količniki se določijo v razponu, in sicer za:
– delovno varstvene centre, centre za socialno delo, domove za starejše, posebne socialne zavode in socialno varstvene zavode za usposabljanje in druge socialno varstvene zavode od 4,50 do 6,50;
– vzgojno varstvene zavode, vzgojno izobraževalne zavode v osnovnem in srednjem šolstvu in druge zavode, ki opravljajo dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja, razen v višjem in visokem šolstvu, od 4,50 do 6,50;
– kulturne zavode od 4,50 do 8,50;
– zdravstvene zavode od 4,50 do 8,50;
– znanstveno raziskovalne zavode od 4,50 do 8,50;
– republiški zavod s področja zdravstvenega zavarovanja, republiški zavod s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ter republiški zavod s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja od 7,50 do 8,50.
Kriterije za razvrščanje direktorjev znotraj razponov iz prejšnjega odstavka določi Vlada Republike Slovenije.
Količnik za določitev osnovne plače direktorja posameznega zavoda določi minister, pristojen za posamezno področje.

Količniki za določitev osnovnih plač delovnih mest za druge zaposlene so odvisni od zahtevane strokovne izobrazbe in zahtevnosti dela.
Količniki se razvrščajo v tarifne skupine glede na stopnjo zahtevane strokovne izobrazbe. Tarifne skupine so:

+-------+---------------------------------+
|Tarifna|                                 |
|skupina|Stopnja strokovne izobrazbe      |
+-------+---------------------------------+
|I.     |OSNOVNA ŠOLA                     |
+-------+---------------------------------+
|II.    |PROGRAM ZA USPOSABLJANJE         |
+-------+---------------------------------+
|III.   |SREDNJA 2-LETNA IZOBRAZBA        |
+-------+---------------------------------+
|IV.    |SREDNJA 3-LETNA IZOBRAZBA        |
+-------+---------------------------------+
|v.     |SREDNJA 4-LETNA IZOBRAZBA        |
+-------+---------------------------------+
|VI.    |VIŠJA IZOBRAZBA                  |
+-------+---------------------------------+
|VII.   |VISOKA IZOBRAZBA                 |
+-------+---------------------------------+
|VIII.  |MAGISTERIJ, SPECIALIZACIJA       |
+-------+---------------------------------+
|IX.    |DOKTORAT ZNANOSTI                |
+-------+---------------------------------+

Znotraj tarifnih skupin se količniki razvrščajo v plačilne razrede, določene v tabeli, ki je sestavni del tega zakona. Višina količnika pomeni hkrati označbo plačilnega razreda.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko v ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji in ministrstvu, pristojnem za obrambo, uvedejo vmesni plačilni razredi.
Količniki oziroma plačilni razredi se določijo v razponu od 1,00 do 9,00.

Količnik za določitev osnovne plače zaposlenega je odvisen od količnika za določitev osnovne plače delovnega mesta oziroma količnika, ki ga lahko zaposleni pridobi z napredovanjem.

Količniki za določitev osnovne plače delovnih mest višjih upravnih delavcev v republiški upravi, višjih strokovnih sodelavcev v pravosodnih organih, tajnikov pravosodnih organov in drugih delavcev, ki so po statusu izenačeni z višjimi upravnimi delavci v republiški upravi, so od 4,20 do 6,80, višjih upravnih delavcev v občinski upravi pa od 4,00 do 4,70.
Količnik za določitev osnovne plače delovnega mesta tajnika višješolskega zavoda je 4,70, tajnika visokošolskega zavoda 5,30 in tajnika univerze 6,00.

Količniki za določitev osnovne plače tipičnih delovnih mest drugih zaposlenih so določeni v tabeli, ki je sestavni del tega zakona.

Količniki za določitev osnovne plače delovnih mest, ki niso določeni s tem zakonom, se določijo v javnem zavodu oziroma državnem organu. Pri tem se upoštevajo količniki za določitev osnovne plače delovnih mest podobne stopnje zahtevnosti, določeni s tem zakonom.

Za določitev količnikov znotraj razponov iz 4. in 8. člena tega zakona se uporabljajo kriteriji, določeni z zakoni za posamezno področje in s predpisi, izdanimi na podlagi teh zakonov. Količnik določi pristojni organ.

Zaposleni na delovnih mestih iz 8., 9. in 10. člena tega zakona lahko napredujejo na bolj zahtevno delovno mesto, če je tako določeno z zakonom oziroma aktom o sistemizaciji delovnih mest.

Zaposleni na delovnih mestih iz 8., 9. in 10. člena tega zakona napredujejo na svojem delovnem mestu v višji plačilni razred. O napredovanju na delovnem mestu odloča organ, ki je pristojen za določitev količnikov osnovne plače.
Zaposleni iz prejšnjega odstavka lahko napredujejo praviloma vsaka tri leta, če izpolnjujejo predpisane pogoje. Pri tem se upošteva čas, prebit na delovnih mestih enake oziroma podobne stopnje zahtevnosti. Pristojni organ v javnem zavodu oziroma državnem organu najmanj enkrat letno preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje.
Na istem delovnem mestu je možno napredovati največ za pet plačilnih razredov.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko zdravniki napredujejo največ za sedem plačilnih razredov.
Zaposleni na delovnih mestih v vrtcih, osnovnem in srednjem izobraževanju, ki imajo možnost napredovanja v naziv, ne morejo napredovati v višje plačilne razrede v skladu s tem členom:
Učitelj, vzgojitelj, pedagog, psiholog, socialni delavec, specialni pedagog in knjižničar, zaposlen v vrtcu, osnovnem in srednjem izobraževanju, lahko napreduje v naziv mentor in svetovalec, če ima z zakonom zahtevano visoko izobrazbo pa tudi v naziv svetnik, v skladu s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za predšolsko vzgojo oziroma šolstvo.
Zaposlenim iz prejšnjega odstavka, ki pridobijo naziv, se h količniku za napredovanje, določenemu z zakonom o plačah delavcev v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih (Uradni list RS, št. 16/92 in 42/93), prišteje količnik:
– za napredovanje v naziv mentor 0,10,
– za napredovanje v naziv svetovalec 0,15,
– za napredovanje v naziv svetnik 0,20.

Pogoji za napredovanje na delovnem mestu so:
– dodatna funkcionalna znanja,
– interdisciplinarna usposobljenost delavca za opravljanje del na različnih delovnih mestih v okviru poklica,
– samostojnost in zanesljivost pri delu,
– ustvarjalnost in
– nadpovprečna delovna uspešnost, izkazana v daljšem času.
S pravilnikom se, upoštevaje značilnosti posamezne dejavnosti, podrobneje opredelijo pogoji iz prejšnjega odstavka in določi število plačilnih razredov, za katere lahko napredujejo zaposleni, razvrščeni v posamezne tarifne skupine.
S pravilnikom se podrobneje določita postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje.
S pravilnikom se določijo tudi primeri, v katerih je možno hkrati napredovati za več plačilnih razredov.
Pravilnik izda za javne zavode, državno upravo in pravosodne organe minister, pristojen za posamezno področje (v nadaljnjem besedilu: pristojni minister), v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, in ministrom, pristojnim za finance. Za druge državne organe izda pravilnik predstojnik državnega organa, za javne zavode s področja zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja direktor javnega zavoda, za visokošolske zavode pa pristojni organ univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda s soglasjem Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije.
Pred izdajo pravilnika za posamezno dejavnost oziroma zavod je potrebno pridobiti mnenje reprezentativnih sindikatov.

Z napredovanjem na delovnem mestu lahko zaposleni pridobi količnik, ki je uvrščen v višjo tarifno skupino kot količnik za določitev osnovne plače delovnega mesta, na katerem napreduje.
Pri prvi zaposlitvi v javnem zavodu oziroma državnem organu se zaposleni praviloma uvrsti v plačilni razred, v katerega je razvrščen količnik za določitev osnovne plače delovnega mesta. Če pristojni organ ugotovi, da zaposleni izpolnjuje pogoje za napredovanje, ga že ob prvi zaposlitvi uvrsti v plačilni razred, ki ga je možno doseči z napredovanjem.

Če bi zaposleni zaradi napredovanja na bolj zahtevno delovno mesto imel nižji količnik, obdrži še naprej količnik, ki ga je imel pred tem napredovanjem.

Del plače za delovno uspešnost pripada zaposlenemu, ki bistveno presega pričakovane delovne rezultate ali je nadpovprečno delovno obremenjen. Ta del plače lahko znaša največ 20% osnovne plače.
Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja za funkcionarje in direktorje javnih zavodov.
Višino dela plače za delovno uspešnost funkcionarja in direktorja javnega zavoda določi za imenovanje pristojni organ na podlagi meril, ki jih določi pristojni minister. Merila za ugotavljanje delovne uspešnosti drugih zaposlenih se določijo v aktu javnega zavoda oziroma državnega organa.
Del plače iz prvega odstavka tega člena ne pripada funkcionarju, ki prejema funkcijski dodatek.

Skupen obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti mesečno lahko znaša največ 3% sredstev za plače v javnem zavodu oziroma državnem organu. Pri določitvi sredstev za delovno uspešnost se republiški upravni organi in službe Vlade Republike Slovenije obravnavajo kot en organ.
V obseg sredstev iz prejšnjega odstavka se ne vštevajo sredstva za plačilo delovne uspešnosti funkcionarjev in direktorja zavoda.
Javni zavodi, ki pridobivajo del sredstev s prodajo blaga in storitev na trgu ali na podlagi javnih razpisov, lahko v soglasju z ustanoviteljem povečajo obseg sredstev iz prvega odstavka tega člena. Kot del sredstev, pridobljen s prodajo storitev, se ne štejejo plačila ali doplačila za storitve, ki se financirajo ali sofinancirajo iz javnih sredstev in sodijo v okvir javne službe, razen sredstev od prodaje vstopnic v kulturnih zavodih. Kot del sredstev, pridobljen na podlagi javnih razpisov, se štejejo sredstva, ki jih raziskovalni in visokošolski zavodi pridobijo za izvajanje projektov, ki presegajo z zakonom ali drugim predpisom oziroma aktom določen obseg dejavnosti zavoda.

Zaposlenim v javnih zavodih in državnih organih pripadajo dodatek za delovno dobo; dodatek za manj ugodne delovne pogoje, ki se pojavljajo občasno in niso upoštevani v vrednotenju delovnega mesta, dodatek za delo v manj ugodnem delovnem času in drugi dodatki, določeni s kolektivno pogodbo, zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom.
Funkcionarju v državnem organu pripada v primerih, določenih z zakonom, funkcijski dodatek.

Dodatki se izplačujejo v višini, določeni s kolektivno pogodbo, zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom.
Osnova za obračun je osnovna plača zaposlenega.

Nadzor nad izvajanjem tega zakona opravlja na podlagi metodologije, ki jo predpiše minister, pristojen za delo, računsko sodišče.

Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek javni zavod, če:
– določi in izplača plačo na podlagi drugačne osnove za obračun plač in drugačnih dodatkov kot so določeni v 3. in 19, členu,
– določi količnike za osnovne plače zaposlenih v nasprotju z določbami 5., 6., 7., drugega odstavka 8., 9. in 10. člena,
– določi del plače za delovno uspešnost v nasprotju s 17. členom,
– določi obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti v nasprotju z 18. členom.
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba javnega zavoda, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba državnega organa, če:
– stori prekršek iz prvega odstavka prejšnjega člena,
– določi količnike za osnovne plače v nasprotju z določbami 4., prvega odstavka 8. in 11. člena.

Pravilnik o napredovanju izda pristojni minister najkasneje v petnajstih dneh po uveljavitvi tega zakona.
V roku iz prejšnjega odstavka izdajo pravilnike tudi predstojniki drugih državnih organov, direktorji javnih zavodov iz 14. člena tega zakona in pristojni organ univerze.

Razporeditev zaposlenih v skladu z določbami tega zakona ob upoštevanju izpolnjevanja kriterijev za napredovanje, se opravi najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi pravilnikov iz prejšnjega člena. Razporeditev v javnih zavodih in organih državne uprave potrdi pristojni minister.
Do opravljenih razporeditev se zaposlenim izplačujejo akontacije plač upoštevaje predpise, ki so veljali za njihovo določanje in izplačevanje do uveljavitve tega zakona.

Vlada Republike Slovenije sprejme predpis iz drugega odstavka 5. člena v roku 15 dni po uveljavitvi tega zakona.
Pristojni minister določi količnike iz tretjega odstavka 5. člena v roku 30 dni po uveljavitvi predpisa iz prejšnjega odstavka.
Uskladitev individualnih pogodb o zaposlitvi direktorjev javnih zavodov se opravi najkasneje v roku 30 dni potem, ko je pristojni minister določil količnike iz prejšnjega odstavka.

Do ustanovitve računskega sodišča opravljajo nadzor nad izvajanjem tega zakona v javnih zavodih ministrstva, pristojna za področja dejavnosti posameznih javnih zavodov, v državnih organih pa ministrstvo, pristojno za finance.

Določba sedmega odstavka 13. člena tega zakona se začne uporabljati s 1. septembrom 1994.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati:
– v zakonu o plačah delavcev v vzgojnoizbraževalnih zavodih (Uradni list. RS, št. 16/92 in 42/93) določbe 3., 4. in 5. člena, tretje alinee 7. člena, drugega in tretjega odstavka 8. člena, 7. točke prvega odstavka 9. člena in besedilo na koncu drugega odstavka 9. člena, ki se glasi: "in kriterije ter merila za ugotavljanje delovne uspešnosti iz 7. točke prejšnjega odstavka";
– v zakonu o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-I in 4/93) in zakonu o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91, 2/91-I in 4/93) določbe, ki se nanašajo na osnovo za določanje plač, tarifne skupine, količnike za določanje plač, uspešnost in dodatke in so v nasprotju s tem zakonom;
– v zakonu o sodniških plačah in drugih prejemkih (Uradni list RS, št. 10/93) določba, da se za sodnike Republiškega senata za prekrške, za Javnega pravobranilca Republike Slovenije in njegove namestnike ter Družbenega pravobranilca samoupravljanja Republike Slovenije in njegove namestnike primerno uporabljajo določbe tega zakona o določitvi plač.
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se prenehajo uporabljati določbe kolektivnih pogodb, ki so v nasprotju s tem zakonom.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.