Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. marca 1994.

Radiotelevizija Slovenija je javni zavod, ki opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti, določeno s tem zakonom, ter druge dejavnosti, v skladu z zakonom in statutom.

Ime javnega zavoda je Radiotelevizija Slovenija, skrajšano ime pa RTV Slovenija.
Sedež RTV Slovenija je v Ljubljani. RTV Slovenija je pravna oseba.

Javna služba po tem zakonu obsega ustvarjanje, pripravljanje in oddajanje:
– dveh nacionalnih televizijskih programov,
– treh nacionalnih radijskih programov,
– po enega radijskega oziroma televizijskega programa za italijansko oziroma madžarsko narodno skupnost (v nadaljnjem besedilu: narodnostni program),
– radijskih oziroma televizijskih programov za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah,
– radijskih in televizijskih programov za tujo javnost,
– radijskih in televizijskih programov regionalnih centrov v Kopru in Mariboru.
V programih iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: programi RTV Slovenija) RTV Slovenija zagotavlja:
– kakovostne in raznovrstne informativne, kulturne, izobraževalne in razvedrilne vsebine;
– ustvarjanje ter poustvarjanje in posredovanje kulturno-umetniških del;
– oddaje za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, slovenske izseljence in zdomce;
– uresničevanje ustavnih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju radijskega in televizijskega javnega obveščanja, povezovanje narodnih skupnosti z matičnim narodom ter vključevanje kulturnih ter drugih dosežkov italijanskega oziroma madžarskega naroda v narodnostne programe;
– enakopravno obveščanje o dogajanjih v vseh delih Slovenije;
– obveščanje o življenju in delu slovenskih narodnih manjšin v Sosednjih državah;
– vključevanje nekomercialnih programov drugih radijskih in televizijskih organizacij ter drugih producentov v Republiki Sloveniji ter vključevanje kakovostnih tujih RTV programov, posebej iz evropskih držav;
– obveščanje tuje javnosti o dogajanjih in dosežkih na kulturnem in drugih področjih v Republiki Sloveniji ter uveljavljanje slovenske radijske in televizijske ustvarjalnosti v tujini.
Obveščanje o dogajanjih in predstavitev interesov pokrajin, programe za narodne skupnosti ter programe za slovenske narodne manjšine zagotavlja RTV Slovenija zlasti prek enot v Mariboru, Kopru in Lendavi ter preko lokalnih programov Murski val Murska Sobota in Koroški radio Slovenj Gradec.
RTV Slovenija zagotavlja arhiviranje svojih programov.

RTV Slovenija mora pri ustvarjanju in pripravljanju programov RTV Slovenija zlasti:
– spoštovati človekovo osebnost in dostojanstvo, načela nepristranskosti in resničnosti informacij, mnenjskega, svetovnonazorskega in verskega pluralizma ter politične neodvisnosti in avtonomnosti;
– zagotavljati celovito in nepristransko obveščenost ter svobodno oblikovanje mnenj;
– promovirati slovensko kulturo, spodbujati kulturno ustvarjalnost in svobodo umetniškega ustvarjanja;
– izobraževati in razvijati jezikovno kulturo;
– varovati otroke in mladino pred vsebinami, ki bi lahko škodljivo vplivale na njihov duševni in telesni razvoj;
– zadovoljevati interese posameznih skupin gledalcev in poslušalcev v Republiki Sloveniji in omogočati njihov dostop v programe.

Nacionalni program mora pokrivati ozemlje, kjer živi najmanj 90 odstotkov prebivalstva Republike Slovenije, oziroma 90 odstotkov ozemlja, kjer živijo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti, kadar gre za narodnostni program.

Lastna produkcija, koprodukcija in naročena produkcija informativnih, kulturnih, izobraževalnih in razvedrilnih vsebin mora obsegati najmanj 50% programskega časa programov RTV Slovenija oziroma najmanj dve uri dnevno, če gre za narodnostni radijski program oziroma najmanj 30 minut, če gre za narodnostni televizijski program.
Naročena produkcija po tem zakonu so deli programov RTV Slovenija ali narodnostni programi, ki jih ustvarjajo druge radijske in televizijske organizacije v Republiki Sloveniji, samostojni kulturni delavci in druge fizične in pravne osebe, registrirane za ustvarjanje RTV programov, audio, video ali filmsko produkcijo (v nadaljnjem besedilu: producenti).
RTV Slovenija objavi javni razpis za ustvarjanje programov iz prejšnjega odstavka, v katerem, v okviru sprejete programske zasnove in na predlog odgovornega urednika, določi zvrst, obliko, obseg, programske in tehnične standarde, dejansko izhodiščno ceno minute programa ter druge pogoje, določene z zakonom in statutom.
Deli programov RTV Slovenija se oddajo na način in po postopku, ki ga predpiše minister, pristojen za kulturo, upoštevaje pri tem način in postopek, predpisan za oddajo del, ki se financirajo iz republiškega proračuna.
Narodnostni program ali del narodnostnega programa se lahko odda v ustvarjanje drugi RTV organizaciji oziroma producentu le s soglasjem programskega sveta narodnostnega programa.
Delež naročene produkcije mora obsegati najmanj eno petino produkcije iz prvega odstavka tega člena.

V programih RTV Slovenija ni dovoljena verska propaganda.

V programih RTV Slovenija ni dovoljena politična propaganda.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je dovoljena politična propaganda v času volilne kampanje.
Volilna kampanja po tem zakonu so politično-propagandna sporočila (spoti) in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na opredelitev volivcev pri glasovanju o kandidatih za predsednika republike in za poslance v državni zbor ter za organe lokalnih skupnosti.
RTV Slovenija sme objavljati volilno-propagandna sporočila samo z navedbo naročnika. Za vsebino takšnega sporočila je odgovoren naročnik.
Volilna kampanja v programih RTV Slovenija se lahko začne 24 dni pred dnevom glasovanja in se mora končati najkasneje 24 ur pred dnevom glasovanja.

RTV Slovenija mora v času volilne kampanje dati brezplačno na razpolago del programskega časa za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov.
Čas, namenjen predstavitvi kandidatov in političnih strank, ki so zastopane v državnem zboru, je za vse enak (načelo enakopravnosti).
Politične stranke in neodvisni kandidati, ki niso zastopani v državnem zboru, morajo imeti skupaj na razpolago eno tretjino skupnega programskega časa, ki ga RTV Slovenija določi za vse politične stranke in kandidate, ki sodelujejo na volitvah, pri čemer mora RTV Slovenija tem strankam in kandidatom v okviru skupnega časa, ki jim je namenjen, zagotoviti enakopravnost oziroma enake pogoje za predstavitev (načelo enakopravnosti).
Kandidatom za predsednika republike mora RTV Slovenija zagotoviti enak čas in pogoje za predstavitev.
RTV Slovenija najpozneje 15 dni po razpisu volitev za predsednika republike oziroma volitev v državni zbor in lokalnih volitev objavi način, oblike, obseg in pogoje za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov iz prvega odstavka tega člena v svojih programih, dnevnem tisku ali na drug način, dostopen javnosti.
Zadnjih sedem dni pred dnevom glasovanja v programih RTV Slovenija ni dovoljena objava raziskav javnega mnenja o kandidatih in političnih strankah.

Obseg oglasov in drugih plačanih obvestil v programih RTV Slovenija lahko dnevno znaša največ 15 odstotkov programskega časa, na uro pa največ 12 minut.
Način objave oglasov, sponzoriranja oddaj ter prepoved oglaševanja zdravju škodljivih proizvodov in storitev ureja zakon.

RTV Slovenija oziroma njena organizacijska enota Oddajniki in zveze (v nadaljnjem besedilu: enota Oddajniki in zveze) opravlja naloge v zvezi z izgradnjo, vzdrževanjem in obratovanjem objektov, naprav in opreme, ki so namenjeni sprejemu, oddajanju in razširjanju programov RTV Slovenija ter programov drugih RTV organizacij (razen kabelsko-distribucijskih sistemov, ki se gradijo in organizirajo po posebnih predpisih), skrbi za zagotavljanje vidnosti in slišnosti programov RTV Slovenija in drugih programov, ki jih oddaja oziroma razširja, skrbi za tehnično posodabljanje in usklajenost omrežja z radiodifuznimi omrežji evropskih držav ter za zagotavljanje vidnosti in slišnosti programov RTV Slovenija in lokalnih nekomercialnih programov na območjih, kjer živi slovenska narodna manjšina, v skladu z meddržavnimi pogodbami.

Enota Oddajniki in zveze zagotavlja oddajanje in razširjanje programov RTV Slovenija in RTV programov drugih RTV organizacij v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji.
Enotno tarifo storitev iz prejšnjega odstavka sprejme Svet RTV Slovenija. Sredstva iz plačil storitev se vodijo na posebnem računu pri enoti Oddajniki in zveze.
V enoti Oddajniki in zveze se oblikuje nadzorni svet, v katerega imenujejo:
– dva člana RTV Slovenija,
– dva člana Vlada Republike Slovenije,
– dva člana druge radijske organizacije v Sloveniji,
– dva člana druge televizijske organizacije v Sloveniji.
Člani nadzornega sveta se imenujejo za štiri leta in so lahko ponovno imenovani.
Nadzorni svet skrbi za enakopraven položaj uporabnikov sistema oddajnikov in zvez RTV Slovenija, nadzira delovanje tega sistema tako, da daje mnenje k predlogu tarife, da ima pravico vpogleda v vso dokumentacijo, ki se nanaša na obratovanje oddajnikov in zvez, ter daje Svetu RTV Slovenija predloge in pobude v zvezi s temi vprašanji.
Če med člani v nadzornem svetu ne pride do soglasja o vprašanjih, ki jih obravnava, imajo pravico dajati Svetu RTV Slovenija ločena mnenja.
Svet RTV Slovenija mora obravnavati predloge in pobude nadzornega sveta oziroma ločena mnenja članov.

Poleg dejavnosti iz 3., 11. in 12. člena tega zakona lahko RTV Slovenija izvaja:
– druge programske storitve (teletekst ipd.);
– založništvo glasbenih in govornih video in avdio proizvodov ter knjižno založništvo v okviru svoje radijske in TV dejavnosti;
– koncertno dejavnost;
– organiziranje javnih prireditev v okviru svoje dejavnosti;
– druge dejavnosti, določene s statutom v skladu z zakonom.

RTV Slovenija pridobiva sredstva za ustvarjanje, pripravljanje, oddajanje in razširjanje programov RTV Slovenija:
– iz plačil naročnine za programe RTV Slovenija (v nadaljnjem besedilu: naročnina);
– iz dejavnosti, določenih v 12. in 13. členu tega zakona;
– iz sredstev državnega proračuna;
– z oglaševanjem in objavljanjem drugih plačanih obvestil, sponzoriranjem in iz drugih virov.
Presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjenimi z dejavnostjo iz 12. in 13. člena tega zakona, RTV Slovenija nameni opravljanju in razvoju dejavnosti iz 3. člena tega zakona. Svet RTV lahko odloči, da se presežek uporabi tudi za razvoj ali druge potrebe dejavnosti iz 12. oziroma 13. člena tega zakona.
Iz državnega proračuna se financira:
– del narodnostnih programov;
– del programov RTV Slovenija za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za izseljence in zdomce ter za tujo javnost;
– del stroškov za izgradnjo, vzdrževanje in obratovanje omrežja za oddajanje in razširjanje programov RTV Slovenija in lokalnih nekomercialnih programov;
– posamezne projekte kulturnega, znanstvenega in splošno izobraževalnega pomena, ki jih predlagajo pristojna ministrstva.
Sredstva, zbrana z naročnino, se uporabljajo za ustvarjanje, pripravljanje, oddajanje in razširjanje programov RTV Slovenija ter za vzdrževanje in obratovanje oddajno prenosnega omrežja, potrebnega za oddajanje in razširjanje lokalnih nekomercialnih RTV programov.

Uporabnik radijskega in TV sprejemnika (v nadaljnjem besedilu: sprejemnik), ki ima sedež ali prebivališče na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija, mora plačevati naročnino RTV Slovenija.
Naročnina se plačuje v pavšalu, ki ga določi Svet RTV Slovenija in je enak za vse naročnike ter ni odvisen od števila in vrste sprejemnika.
Za javno rabo RTV sprejemnikov določi Svet RTV Slovenija višji pavšal.
Ne glede na določbi prejšnjih dveh odstavkov lahko Svet RTV Slovenija sprejme olajšave za posamezne skupine naročnikov.
Lastnik mora sprejemnik prijaviti RTV Slovenija najpozneje v 30 dneh od dneva pridobitve, spremembo sedeža oziroma prebivališča pa najpozneje v 15 dneh po spremembi.
Lastnik lahko odjavi sprejemnik in s tem preneha plačevati RTV naročnino, če je sprejemnik uničen, če postane trajno neraben ali če ga odtuji.

Organ upravljanja RTV Slovenija je Svet RTV Slovenija, ki šteje 25 članov, od katerih:
1. pet članov imenuje Državni zbor Republike Slovenije tako, da v največji meri upošteva proporcionalno zastopanost predstavnikov parlamentarnih strank, pri tem pa ne more imenovati v Svet RTV Slovenija poslancev in državnih funkcionarjev;
2. enega člana imenuje italijanska narodna skupnost;
3. enega člana imenuje madžarska narodna skupnost;
4. po enega člana imenujejo neposredno:
– Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru,
– Slovenska akademija znanosti in umetnosti,
– Društvo slovenskih filmskih delavcev,
– Društvo slovenskih glasbenikov in Društvo slovenskih skladateljev,
– Društvo slovenskih pisateljev in Združenje dramskih umetnikov Slovenije,
– Zveza kulturnih organizacij Slovenije,
– Društvo novinarjev Slovenije,
– Svet invalidskih organizacij Slovenije,
– Zveza športnih organizacij Slovenije,
– Združenje delodajalcev Slovenije,
– Zadružna zveza in Kmečka zveza,
– Koordinacijski odbor organizacij in strank upokojencev Slovenije
– reprezentativni sindikati kot organizacije delojemalcev,
– Mladinski svet Slovenije in Zveza prijateljev mladine,
– verske skupnosti v Sloveniji,
pri tem pa za člane Sveta RTV Slovenija po tej točki ne morejo biti imenovani poslanci, člani državnega sveta, državni funkcionarji in člani vodstev političnih strank ter osebe, ki so zaposlene v RTV Slovenija oziroma so bile zaposlene v RTV Slovenija v preteklih letih;
5. tri člane izvolijo izmed sebe zaposleni v RTV Slovenija na neposrednih volitvah tako, da so zastopani informativna dejavnost, kulturno-umetniška dejavnost in tehnika, pri tem pa za člane Sveta RTV Slovenija po tej točki ne morejo biti izvoljene osebe, ki jih imenuje Svet RTV Slovenija.

Šteje se, da so imenovani predstavniki organizacij iz 4. točke prejšnjega člena, če sklep o imenovanju podpiše pristojni organ organizacije, ki ima pravico imenovati svojega predstavnika v Svet RTV Slovenija.
Če imata dve ali več organizacij pravico imenovati svojega predstavnika v Svet RTV Slovenija, se šteje, da je predstavnik imenovan, če sklep o imenovanju podpišeta pristojna organa obeh organizacij oziroma najmanj dveh organizacij, ki združujeta večino članov oziroma pristojni organi večine verskih skupnosti.
V primeru spremembe imena ali števila združenj oziroma organizacij s področij, navedenih v 4. točki prejšnjega člena, imajo pravico do imenovanja svojega člana v Svet RTV Slovenija v skladu s tem zakonom tista združenja oziroma organizacije, ki so njihovi pravni nasledniki, pa tudi druga združenja ali organizacije, ki so nastale po uveljavitvi tega zakona in so registrirana za območje Republike Slovenije oziroma delujejo ali združujejo članstvo na območju celotne države.
Mandat članov Sveta RTV Slovenija traja štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja.
Šteje se, da je Svet RTV Slovenija konstituiran, ko generalni direktor ugotovi, da sta imenovani dve tretjini njegovih članov v skladu s tem zakonom.

Svet RTV Slovenija:
– sprejme statut;
– imenuje in razrešuje generalnega direktorja RTV Slovenija, direktorja radijskih programov in direktorja televizijskih programov, vodjo enote Oddajniki in zveze ter direktorje narodnostnih programov, odgovorne urednike ter po eno tretjino članov programskih svetov za narodnostni program;
– določa višino naročnine;
– sprejema finančni načrt in zaključni račun ter odloča o uporabi morebitnega presežka prihodkov nad odhodki;
– določa programske standarde in programske zasnove v skladu z zakonom in mednarodnimi akti ter letne programske sheme s finančnim načrtom;
– določi način prijavljanja in začasnega ali trajnega odjavljanja sprejemnikov ter olajšave in druge posebne pogoje za plačevanje naročnine za te sprejemnike;
– odloča o drugih vprašanjih, določenih z zakonom in statutom.
Odločitev o zadevah iz prve do šeste alinee prejšnjega odstavka in o drugih zadevah, za katere je tako določeno s statutom, je sprejeta, če jo sprejme večina vseh članov Sveta RTV Slovenija.
K višini naročnine ter olajšavam in drugim posebnim pogojem za plačevanje naročnine daje soglasje Vlada Republike Slovenije.
K statutu RTV Slovenija in statusnim spremembam daje soglasje Državni zbor Republike Slovenije.

Delo Sveta RTV Slovenija vodi predsednik ali njegov namestnik v skladu s poslovnikom sveta.
Predsednika in namestnika imenuje Svet RTV Slovenija izmed svojih članov z večino glasov vseh članov.
Če ne pride do imenovanja predsednika in namestnika po postopku iz prejšnjega odstavka, se imenuje za vršilca dolžnosti predsednika ali namestnika tisti član, ki je dobil največ glasov, za dobo šestih mesecev. V primeru, če dva ali več članov sveta tudi po ponovnem glasovanju dobita enako število glasov, odloči o imenovanju vršilca dolžnosti predsednika ali namestnika sveta žreb.

Generalnega direktorja RTV Slovenija imenuje Svet RTV Slovenija na podlagi javnega razpisa. K imenovanju generalnega direktorja RTV Slovenija daje soglasje Državni zbor Republike Slovenije.
Direktorja radijskih programov in direktorja televizijskih programov in vodjo organizacijske enote Oddajniki in zveze imenuje Svet RTV Slovenija na podlagi javnega razpisa po poprejšnjem mnenju generalnega direktorja.
Direktor programov iz prejšnjega odstavka ne more biti hkrati vodja organizacijske enote.
Direktorja narodnostnega programa imenuje Svet RTV Slovenija na podlagi javnega razpisa na predlog programskega sveta in po poprejšnjem mnenju generalnega direktorja.
Odgovornega urednika programa imenuje in razrešuje Svet RTV Slovenija na podlagi javnega razpisa na predlog direktorja radijskih programov oziroma direktorja televizijskih programov po poprejšnjem soglasju predstavništva zaposlenih v uredništvu, katerega delo vodi odgovorni urednik.
Sestavo in način imenovanja predstavništva in njegove pristojnosti določa statut.
Urednika imenuje in razrešuje direktor radijskega oziroma televizijskega programa na predlog pristojnega odgovornega urednika.
Generalni direktor, direktor radijskih programov, direktor televizijskih programov, direktor narodnostnih programov, vodje organizacijskih enot ter odgovorni uredniki se imenujejo za štiri leta.

Generalni direktor organizira in vodi delo in poslovanje javnega zavoda RTV Slovenija, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda, imenuje vodje organizacijskih enot (razen vodje enote Oddajniki in zveze), usklajuje delo direktorjev programov in vodij organizacijskih enot in odloča v morebitnih sporih med njimi ter opravlja druge naloge, določene s statutom.
Direktor programa vodi strokovno programsko delo zavoda in usklajuje delo odgovornih urednikov.

Svet RTV Slovenija imenuje programske svete za narodnostni program (v nadaljnjem besedilu: programski svet).
V programski svet iz prejšnjega odstavka imenujeta samoupravni narodni skupnosti v Sloveniji dve tretjini članov za dobo štirih let in z možnostjo ponovnega imenovanja.
Programski svet daje soglasje k imenovanju odgovornega urednika narodnostnega programa ter k obsegu in programski zasnovi tega programa.
Programski svet obravnava uresničevanje programske zasnove, pripombe in predloge gledalcev in poslušalcev, daje pobude Svetu RTV Slovenija za obravnavanje določenih vprašanj, povezanih z narodnostnim programom ter opravlja druge naloge, določene s statutom.
RTV Slovenija mora objaviti stališča programskega sveta, ki se nanašajo na problematiko narodnostnega programa.

RTV Slovenija ima odbor za sodelovanje s televizijskimi in radijskimi potrošniki (gledalci in poslušalci), ki ima sedem članov.
V odbor iz prejšnjega odstavka imenujejo:
– tri člane Svet RTV Slovenija;
– štiri člane reprezentativni zastopniki organizacij potrošnikov Slovenije.

RTV Slovenija ima nadzorni odbor, ki šteje sedem članov. Državni zbor Republike Slovenije imenuje in razrešuje pet članov nadzornega odbora, delavci RTV Slovenija pa na neposrednih volitvah izvolijo dva člana.
Nadzorni odbor:
– nadzira poslovanje RTV Slovenija;
– pregleduje finančni načrt, periodične obračune in zaključni račun;
– obravnava predlog za uporabo morebitnih presežkov prihodkov ter poslovna poročila;
– nadzoruje vodenje poslovnih knjig in zakonitost poslovanja;
– pisno obvešča Svet RTV Slovenija in Državni zbor Republike Slovenije o svojih ugotovitvah;
– opravlja druge naloge, določene s statutom.

Poslovanje RTV Slovenija je javno. Poslovno poročilo in zaključni račun se objavita na način, določen s statutom.

S statutom RTV Slovenija se določijo zlasti: organizacija javnega zavoda, organi in njihove pristojnosti, pogoji za imenovanje in razrešitev generalnega direktorja, direktorja radijskih programov in direktorja televizijskih programov, direktorjev narodnostnih programov ter vodij organizacijskih enot in odgovornih urednikov, število, delovno področje odgovornih urednikov in urednikov, število programskih svetov za narodnostne programe in njihovih članov ter druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda,

Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek RTV Slovenija, če:
– objavi politično propagandno sporočilo brez navedbe naročnika (četrti odstavek 8. člena);
– najpozneje 15 dni pred začetkom volilne kampanje ne objavi načina, oblik, obsega in pogojev predstavitve kandidatov političnih strank in njegovih programov (peti odstavek 9. člena);
– če v času sedem dni pred dnevom glasovanja objavi raziskavo javnega mnenja o kandidatih ali političnih strankah (šesti odstavek 9. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Z dnem uveljavitve tega zakona RTV Slovenija nadaljuje z delom kot javni zavod s pravicami in obveznostmi, določenimi s tem zakonom.

Svet RTV Slovenija se mora konstituirati v skladu s tem zakonom najkasneje v 45 dneh po njegovi uveljavitvi. Prvo sejo Sveta RTV Slovenija skliče generalni direktor RTV Slovenija ali oseba, ki ga nadomešča, najkasneje v 15 dneh po tem, ko na podlagi obvestil o imenovanju ugotovi, da sta bili imenovani dve tretjini članov Sveta RTV Slovenija.
Do konstituiranja novega Sveta RTV Slovenija opravlja njegove naloge, določene s tem zakonom, Svet RTV Slovenija v sestavi na dan uveljavitve tega zakona.

Svet RTV Slovenija mora najpozneje v 60 dneh po konstituiranju določiti programske standarde za programe RTV Slovenija in njihove programske zasnove.
Programi, ki niso v skladu z določbami tega zakona, se morajo najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona organizirati v okviru druge RTV organizacije ali pa jih RTV Slovenija ukine in preneha oddajati.
Minimalni programski obseg, določen za madžarski narodnostni program (prvi odstavek 6. člena) RTV Slovenija zagotovi do 1. 1. 1996.

Funkcijo generalnega direktorja po uveljavitvi tega zakona opravlja dosedanji generalni direktor, imenovan v skladu z določbami zakona o RTV Slovenija (Uradni list RS, št. 14/90, 24/90, 43/90).
Svet RTV Slovenija mora, ne glede na določbe prejšnjega odstavka, najpozneje v 30 dneh po konstituiranju potrditi imenovanje dosedanjega generalnega direktorja. Če Svet RTV Slovenija ne potrdi imenovanja z večino glasov, mora najpozneje v 10 dneh po sprejemu takšnega sklepa razpisati mesto generalnega direktorja.
Svet RTV Slovenija mora najpozneje v 30 dneh po konstituiranju razpisati mesto direktorja radijskih programov in direktorja televizijskih programov ter direktorjev narodnostnih programov.
Do imenovanja direktorja programov iz prejšnjega odstavka opravlja njegove naloge glavni urednik radijskih oziroma televizijskih programov.
Statut RTV Slovenija je potrebno uskladiti z določbami tega zakona v 60 dneh po konstituiranju Sveta RTV Slovenija.

Subjekti iz tretjega odstavka 12. člena morajo najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona imenovati svoje člane v nadzorni svet.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehata veljati zakon o RTV Slovenija (Uradni list RS, št. 14/90, 24/90, 43/90) ter samoupravni sporazum med RTV Slovenija in Združenjem lokalnih radijskih postaj, sklenjen junija 1989.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.