Na podlagi 2.1. odredbe o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1993 Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Uradni list SRS, št. 37/93) je Izvršni svet Skupščine občine Gornja Radgona sprejel na seji dne 24. 3. 1994

Da se odkrijejo in preprečijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo pooblaščene veterinarske organizacije opraviti v letu 1994 ukrepe zaradi odkrivanja in preprečevanja kužnih bolezni.
Imetniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.

Preventivne ukrepe zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni na območju občine Gornja Radgona opravlja Veterinarski zavod M. Sobota enota G. Radgona (v nadaljnjem besedilu: veterinarski zavod).
Preventivna cepljenja v lastnih in kooperacijskih rejah perutnine podjetja Agromerkur opravi obratna veterinarska ambulanta podjetja Agromerkur in perutnina Ptuj.
Preventivna cepljenja v lastni prašičerejski proizvodnji podjetja Prašičerejska farma Podgrad, opravi obratna veterinarska ambulanta.
Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta so dolžni pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe obvestiti občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo.
O vakcinacijah se morajo medsebojno obveščati veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante.
O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.

Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
Kontrolo imunosti opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: veterinarska fakulteta), po programu, ki ga določi z obveznim navodilom Republiška veterinarska uprava (v nadaljnjem besedilu: RVU).

Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta, ki opravljajo preventivna cepljenja in diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu vakcinacije oziroma preiskave, imenu in bivališču imetnika živali, opisu živali, proizvajalcu, serijski in kontrolni številki vakcine ter rezultatu vakcinacije in preiskave. Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo o vseh nezaželenih stranskih pojavih in o pojavih, ki kažejo na morebitno nezanesljivo imunost.

Splošna vakcinacija psov proti steklini mora biti opravljena od 1. 2. do 15. 4. 1994. Mladi psi morajo biti vakcinirani proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Ob vakcinaciji se opravi dehelmentizacija psov, na stroške lastnika.
Na območju občine je treba opraviti peroralno vakcinacijo lisic z vakcino, ki jo odobri Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Cepljenje opravi veterinarski zavod, peroralno vakcinacijo lisic pa prav tako veterinarski zavod in lovske organizacije v roku, ki ga določi RVU.

Proti atipični kokošji kugi je treba vakcinirati kokoši, piščance, brojlerje in japonske prepelice:
– v perutninskih obratih organizacij in podjetij;
– v naseljih, kjer so perutninarski obrati, organizacije in podjetja ali večje reje individualnih proizvajalcev;
– v obratih individualnih proizvajalcev, kjer je reja perutnine pomembnejša gospodarska dejavnost, v istih obratih je treba opraviti pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije. Stroški pregleda z antigenom bremenijo lastnika živali;
– proti Marekovi bolezni, infekcioznem bronhitisu in Gumboro bolezni je treba vakcinirati proizvodno jato.
– v obratih individualnih proizvajalcev, kjer je reja perutnine pomembnejša gospodarska dejavnost opravi vakcinacijo Veterinarski zavod;
– v fazanerijah.
Vakcinacija iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse (obvezno strokovno navodilo RVU, št. 322/a-026/82 z dne 11. 3. 1982).
Preiskave na kontrolo imunosti pa morajo zagotoviti obratne veterinarske ambulante pri pooblaščenem inštitutu Veterinarske fakultete.

Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj, oziroma najmanj 50 pitancev.
Proti prašičji kugi je potrebno vakcinirati prašiče imetnikov živali v neposredni okolici prašičerejskih farm.
Proti tej bolezni je potrebno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Stroški cepljenja prašičev, ki se hranijo s pomijami, bremenijo imetnika živali.
Vakcinacija proti prašičji kugi se opravi s sevom K-lapiniziranega virusa. Vakcinacijo opravi veterinarski zavod.
Vakcinacijo opravi Veterinarski zavod, na farmi Podgrad pa obratna veterinarska ambulanta.

Na območju občine je treba tuberkulinizirati:
– 50% vseh krav in brejih telit (IX: tuberkulinizacija);
– vse plemenske merjasce;
– plemenice neokuženih prašičerejskih farm po reprezentativnem vzorcu kot je navedeno v republiški odredbi (Uradni list RS, št. 72/93);
– plemenice in merjasce v okuženih rejah pred odjavo tuberkuloze (zadnja kontrola tuberkulinizacija);
– kokoši v tistih naseljih, kjer je ugotovljena.
Tuberkulinizacijo plemenic na velikih prašičerejskih farmah opravijo veterinarske obratne ambulante, tuberkulinizacijo v hlevih kooperantov in zasebnih rejah opravi veterinarski zavod.
Na tuberkulozo je treba preiskati plemenske prašiče osnovnih čred prašičerejskih obratov, organizacij in podjetij. Pregled opravi veterinarski zavod s pregledom mezenterialnih, portalnih in drugih bezgavk zaklanih živali.
Veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostično dejavnost, morajo pri vsaki patoanatomski preiskavi prašičev opraviti tudi pregled mezenterialnih, portalnih in drugih bezgavk na tuberkulozo.
Tuberkulinizirati je treba tudi vsa goveda v rejah lastnikov, ki oddajajo mleko direktno potrošnikom, mimo organiziranega odkupa mleka.
Tuberkulinizacija se opravi na stroške imetnikov živali.

Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
– 10% rej krav in brejih telic v hlevih individualnih proizvajalcev z 10 ali več krav ali brejih telic s serološkim pregledom krvi po programu, ki ga določi občinska veterinarska inšpekcija;
– 20% plemenskih živali v osnovnih govejih čredah – VG Kapela, s serološkim pregledom krvi po programu, ki ga določi občinska veterinarska inšpekcija,
– 20% plemenskih živali v osnovnih čredah na prašičerejskih obratih organizacij (farma plemenskih svinj G. Radgona), s serološko preiskavo krvi po programu, ki ga določi občinska veterinarska inšpekcija.
Laboratorijske preiskave krvi opravi Veterinarska fakulteta.

Na bolezen Aujeszkega in TGE (trensmisivni gastro enteritis) je preiskati 5% vzorcev krvi plemenskih merjascev na farmi Gor. Radgona. Vzorce krvi odvzame tehnična ekipa obratne veterinarske ambulante ob prisotnosti delavca veterinarskega zavoda.

Na mehurčkasti izpuščaj pri govedu IBR-IPV je treba enkrat letno preiskati 50% rej bikovskih mater svetlolisaste pasme. Vzorce odvzamejo veterinarski zavodi.

Na govejo levkozo je treba pregledati 5% vseh plemenskih živali v osnovnih čredah na govedorejskih obratih organizacij in podjetja. Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod. Preiskave seruma s preizkusom (precipitacije) v agarskem gelu opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani.

Na leptospirozo je treba pregledati 20% vseh še nepregledanih plemenskih živali v osnovnih čredah na govedorejskih obratih organizacij in podjetja.
Na leptospirozo je treba preiskati 20% vzorcev krvi plemenskih prašičev po programu, ki ga določi občinska veterinarska inšpekcija.
Vzorce krvi odvzame veterinarski zavod, serološke preiskave krvi pa opravi Veterinarska fakulteta.

Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse žrebce plemenjake v občini. Vzorce krvi žrebcev plemenjakov odvzame veterinarski zavod, ob rednih pregledih in opravi serološki pregled vzorcev krvi z gel precipitinskim testom (Coggins test).
Na kužno malokrvnost je treba preiskati vse kopitarje v okuženih hlevih.

Na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost in pršičavost je treba pregledati in preiskati čebelje družine vzrejevalcev matic in čebelje družine plemenilnih postaj, registriranih pri veterinarski službi. Omenjene družine je treba trenirati proti varoozi z registriranimi zdravili po navodilu proizvajalca.
Preglede in preiskave opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani. Preglede na hudo gnilobo se opravi spomladi ali jeseni (jesenski pregled velja do naslednjega pregleda).
Vzorce mrtvic po tem členu odvzame veterinarski zavod in ga pošlje Veterinarski fakulteti do 31. marca 1994, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1994.

Na spomladansko viremijo, eritorodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. maja 1994 preiskati krape iz registriranih rej, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo, mladice krapov pa je treba preiskati do konca leta 1994.
Vzorce rib za preiskavo po tem členu vzame veterinarski zavod in ga pošlje Veterinarski fakulteti v Ljubljano.

Deratizacija proti glodalcem se opravlja v gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj, oziroma najmanj 50 pitancev ter v govejih hlevih s 7 kravami molznicami ali najmanj 20 pitancev.
Deratizacija objektov se opravi na stroške imetnika živali.

Kršenje določil te odredbe se kaznuje po določilih zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85).

Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 2. člena, ki velja do sprejetja novega zakona o zdravstvenem varstvu živali in na njegovi podlagi izdanih izvršilnih predpisov.