Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o delovnih in socialnih sodiščih
Razglašam zakon o delovnih in socialnih sodiščih, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 30. marca 1994.
Št. 0100-38/94
Ljubljana, dne 7. aprila 1994.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
ZAKON O DELOVNIH IN SOCIALNIH SODIŠČIH
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja pristojnost in organizacijo delovnih in socialnih sodišč ter pravila postopka, po katerih ta sodišča obravnavajo in odločajo v delovnih sporih in sporih s področij socialne varnosti.
2. člen
Delovna in socialna sodišča so pristojna za odločanje v individualnih in kolektivnih delovnih sporih ter v socialnih sporih po določbah tega zakona.
3. člen
Za odločanje v sporih iz prejšnjega člena so na prvi stopnji pristojna delovna sodišča in socialno sodišče prve stopnje.
O pritožbah zoper odločbe sodišč iz prejšnjega odstavka odloča višje delovno in socialno sodišče.
O reviziji in zahtevi za varstvo zakonitosti zoper odločbe delovnih in socialnih sodišč odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
II. PRISTOJNOST
4. člen
Delovna sodišča so pristojna odločati v naslednjih individualnih delovnih sporih:
1. o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja;
2. o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, razen v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni;
3. med delodajalci in delavci v zvezi z izumi, oblikami teles, slikami ali risbami in tehničnimi izboljšavami;
4. iz pogodb o delu za opravljanje začasnih oziroma občasnih del;
5. med organizacijo oziroma delodajalcem in učencem ali študentom v zvezi s kadrovsko štipendijo ter začasnim ali občasnim opravljanjem dela;
6. v zvezi z opravljanjem volonterskega pripravništva;
7. za katere tako določa zakon.
5. člen
Socialno sodišče je pristojno odločati v sporih z naslednjih področij socialne varnosti (v nadaljnjem besedilu: socialni spori):
1. pokojninskega in invalidskega zavarovanja:
– v sporih o pravici do in iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
– v sporih iz postopka za ugotavljanje delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem;
– v sporih o vključevanju v prostovoljno zavarovanje in sporih o izvrševanju pogodb o vključitvi v prostovoljno zavarovanje;
– v sporih iz priznanja in dokupa zavarovalne dobe;
– v sporih v zvezi s plačevanjem prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
2. zdravstvenega zavarovanja:
– v sporih o pravici do in iz zdravstvenega zavarovanja;
– v sporih v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem;
– v sporih v zvezi s plačevanjem prispevkov za zdravstveno zavarovanje;
3. zavarovanja za primer brezposelnosti:
– v sporih o pravici do in iz zavarovanja za primer brezposelnosti;
– v sporih v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem;
– v sporih v zvezi s plačevanjem prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti;
– v sporih o vrnitvi sredstev, izplačanih iz naslova, zavarovanja za primer brezposelnosti;
4. družinskih in socialnih prejemkov.
Socialno sodišče je na področjih iz prejšnjega odstavka pristojno odločati tudi v sporih o odgovornosti za škodo, ki jo zavod povzroči zavarovancu, oziroma za škodo, ki je povzročena zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem.
6. člen
Delovna sodišča so pristojna odločati v naslednjih kolektivnih delovnih sporih:
1. med strankami kolektivne pogodbe ali med strankami kolektivne pogodbe in drugimi osebami o obstoju ali neobstoju kolektivne pogodbe in o njenem izvrševanju;
2. glede pristojnosti za kolektivno pogajanje;
3. o medsebojni skladnosti kolektivnih pogodb in skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom;
4. o zakonitosti stavke;
5. ki izvirajo iz zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju in se nanašajo na kršitve zakona s strani sveta delavcev, na spore med vodstvom in svetom delavcev, na izvolitve delavskih zaupnikov, članov sveta delavcev in nadzornega sveta, če ni z zakonom drugače določeno;
6. o pristojnostih, ki jih ima sindikat v zvezi z delovnimi razmerji;
7. v zvezi z določitvijo reprezentativnosti sindikata;
8. za katere zakon tako določa.
III. ORGANIZACIJA IN SESTAVA SODIŠČ
7. člen
V Republiki Sloveniji so naslednja delovna in socialna sodišča prve stopnje:
1. Delovno sodišče v Celju s sedežem v Celju;
2. Delovno sodišče v Kopru s sedežem v Kopru;
3. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani s sedežem v Ljubljani;
4. Delovno sodišče v Mariboru s sedežem v Mariboru.
Sodišče iz 1. točke prejšnjega odstavka se ustanovi za območje sodnega okrožja Celje.
Sodišče iz 2. točke prvega odstavka tega člena se ustanovi za območje sodnih okrožij Koper in Nova Gorica.
Sodišče iz 3. točke prvega odstavka tega člena se ustanovi za sojenje v delovnih sporih za območje sodnih okrožij Kranj, Krško, Ljubljana in Novo mesto, za sojenje v socialnih sporih pa za območje. Republike Slovenije.
Sodišče iz 4. točke prvega odstavka tega člena se ustanovi za območje sodnih okrožij Maribor, Murska Sobota, Ptuj in Slovenj Gradec.
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojno za sojenje in odločanje v vseh sporih iz 3. točke 4. člena tega zakona.
8. člen
Sodišča prve stopnje sodijo kot. delovna sodišča na sedežu sodišča in na zunanjih oddelkih. Na zunanjih oddelkih sodijo:
1. Delovno sodišče v Kopru:
a) na oddelku v Novi Gorici v zadevah z območja sodnih okrajev Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin;
b) na oddelku v Postojni v zadevah z območja sodnih okrajev Ilirska Bistrica in Postojna;
2. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani:
a) na oddelku v Brežicah v zadevah z območja sodnih okrajev Brežice, Krško in Sevnica;
b) na oddelku v Kranju v zadevah z območja sodnih okrajev Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič;
c) na oddelku v Novem mestu v zadevah z območja sodnih okrajev Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje;
3. Delovno sodišče v Mariboru:
a) na oddelku v Murski Soboti v zadevah z območja sodnih okrajev Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota;
b) na oddelku v Slovenj Gradcu v zadevah z območja sodnih okrajev Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec;
c) na oddelku v Ptuju v zadevah z območja sodnih okrajev Ormož in Ptuj.
Delovno in socialno sodišče v Ljubljani sodi kot socialno sodišče na sedežu sodišča.
Socialno sodišče opravlja naroke in obravnave tudi na zunanjih oddelkih tega sodišča ali na sedežu ali zunanjih oddelkih drugih delovnih sodišč, če ima stranka prebivališče na tem območju in če se tako postopek lahko opravi z manjšimi stroški.
9. člen
Za območje Republike Slovenije se za odločanje na drugi stopnji ustanovi Višje delovno in socialno sodišče (v nadaljnjem besedilu: višje sodišče) s sedežem v Ljubljani.
10. člen
Kadar v individualnih delovnih sporih in socialnih sporih sodi sodišče prve stopnje v senatu, je senat sestavljen iz enega sodnika, ki je predsednik senata, in dveh sodnikov porotnikov, od katerih je eden izvoljen z liste kandidatov delavcev, drugi pa z liste kandidatov delodajalcev.
Kadar v kolektivnih delovnih sporih sodi sodišče prve stopnje v senatu, je senat sestavljen iz enega sodnika, ki je predsednik senata, in štirih sodnikov porotnikov, od katerih sta dva izvoljena z liste kandidatov delavcev in dva z liste kandidatov delodajalcev.
11. člen
Višje sodišče sodi v senatu treh sodnikov.
12. člen
Za določitev pogojev za izvolitev v funkcijo sodnika porotnika, trajanje mandata, prisego, določitev števila sodnikov porotnikov ter pravice in obveznosti sodnikov porotnikov veljajo določbe zakona o sodiščih, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Sodnike porotnike po določbah tega zakona voli državni zbor, tako da se voli enako število porotnikov iz vrst delavcev in enako število porotnikov iz vrst delodajalcev.
Volitve sodnikov porotnikov razpiše predsednik državnega zbora najmanj štiri mesece pred iztekom mandata prejšnjim sodnikom porotnikom.
13. člen
Državni zbor voli sodnike porotnike z list kandidatov delodajalcev in delavcev. Lista kandidatov delodajalcev se oblikuje na predlog organizacij delodajalcev, ki so organizirane za območje Republike Slovenije, in Vlade Republike Slovenije, v sorazmerju s številom zaposlenih pri delodajalcih oziroma v državnih organih. Lista kandidatov za delavce se oblikuje na predlog reprezentativnih sindikatov za območje Republike Slovenije v sorazmerju s številom njihovih članov.
Na listi kandidatov se določi enako število kandidatov, kot je število sodnikov porotnikov, ki se jih voli.
IV. POSTOPEK
14. člen
V postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči se uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
Za spore po določbah tega zakona se stranke ne morejo sporazumeti o krajevni pristojnosti.
Sodišče določi v sodbi, s katero naloži kakšno dajatev, osemdnevni rok za njeno izpolnitev.
Rok za pritožbo je osem dni.
15. člen
Kadar je z zakonom oziroma s kolektivno pogodbo določen postopek za mirno rešitev spora, je sodno varstvo dovoljeno samo pod pogojem, da je bil postopek predhodno sprožen, pa ni bil uspešen.
Šteje se, da postopek za mirno rešitev spora ni bil uspešen, če med strankama ali udeleženci ni bil dosežen sporazum v roku trideset dni od dneva, ko je bil postopek sprožen.
1. Postopek v individualnih delovnih sporih in socialnih sporih
a) Skupne določbe
16. člen
Delavca ali zavarovanca v sporu lahko zastopa predstavnik sindikata, ki ga organizacija sindikata najame ali zaposli za zastopanje svojih članov, če ima pridobljen. naslov diplomirani pravnik.
V postopku pred višjim sodiščem ali Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije lahko zastopa delavca ali zavarovanca oseba iz prejšnjega odstavka, če ima opravljen pravniški državni izpit.
17. člen
Če je vloga nerazumljiva, ima očitno napako ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se obravnavala, sodišče vlogo vrne v popravek in vložniku določi rok, do katerega jo mora znova vložiti.
Če je vloga vezana na rok, pa se sodišču vrne brez popravka oziroma dopolnitve, sodišče povabi vložnika, ki je fizična oseba in ki ga ne zastopa odvetnik ali sindikalni predstavnik iz prejšnjega člena, in mu pomaga vlogo popraviti oziroma dopolniti.
Če se vložnik iz prejšnjega odstavka neopravičeno ne odzove, čeprav je bil pravilno povabljen, sodišče postopa po določbah o ravnanju z nepopolnimi vlogami.
18. člen
Če je delavec oziroma zavarovanec v tožbi napačno označil toženo stranko zaradi očitne pomote, lahko spremeni označbo tožene stranke najkasneje do konca pripravljalnega naroka, oziroma če ni bilo pripravljalnega naroka, do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo.
Sprememba označbe tožene stranke po prejšnjem odstavku se ne šteje za spremembo tožbe.
19. člen
Med postopkom lahko sodišče tudi po uradni dolžnosti izda začasne odredbe, ki se uporabljajo v izvršilnem postopku, da se prepreči samovoljno ravnanje ali odvrne nenadomestljiva škoda.
Če stranka predlaga izdajo začasne odredbe, mora sodišče o predlogu odločiti brez odlašanja, najkasneje pa v treh dneh.
Zoper sklep iz prvega in drugega odstavka tega člena je dovoljena pritožba v roku treh dni, ki ne zadrži izvršitve sklepa.
Višje sodišče mora o pritožbi iz prejšnjega odstavka odločiti v roku osmih dni.
20. člen
Sodišče lahko odloči v sporu brez glavne obravnave, če med strankama ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo odločbe, stranki pa sta se glavni obravnavi odpovedali.
21. člen
Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je dovoljena revizija, če ta zakon ne določa drugače.
V premoženjskih sporih je revizija dovoljena v primerih, ko jo dopušča zakon o pravdnem postopku.
b) Postopek v individualnih delovnih sporih
22. člen
Sodišče lahko odloči, da mora delodajalec trpeti vse stroške za izvedbo dokazov, tudi če delavec ni v celoti uspel s svojim zahtevkom, pa zaradi tega niso nastali posebni stroški.
V sporih o prenehanju delovnega razmerja trpi delodajalec svoje stroške postopka, ne glede na izid postopka.
23. člen
Če delavec uveljavlja sodno varstvo zoper dokončne odločitve delodajalca glede njegovih pravic, obveznosti in odgovornosti, ni dolžan postaviti določenega zahtevka, oziroma če ga postavi, sodišče nanj ni vezano.
V primerih iz prejšnjega odstavka mora tožba vsebovati navedbo odločbe, zoper katero se uveljavlja sodno varstvo.
Če delavec uveljavlja sodno varstvo, ker delodajalec ni odločil o ugovoru oziroma zahtevi za uveljavljanje pravic, mora v tožbi navesti bistveno vsebino ugovora oziroma zahteve, o kateri ni bilo odločeno.
24. člen
Kadar sodišče v sporih iz prejšnjega člena ugotovi, da je odločitev ali ravnanje delodajalca, zoper katero se uveljavlja sodno varstvo, nezakonita, glede na naravo kršitve:
1. razveljavi odločitev delodajalca in vzpostavi stanje, ki je bilo pred izdajo odločbe;
2. razveljavi odločitev in samo odloči o pravici, obveznosti ali odgovornosti delavca;
3. razveljavi odločitev in naloži delodajalcu sprejem nove odločitve.
V primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka sodišče ne sme odločiti v škodo delavca, ki je uveljavljal sodno varstvo.
Sodišče samo odloči o pravici, obveznosti oziroma odgovornosti iz delovnega razmerja, če delavec uveljavlja sodno varstvo zaradi razlogov, določenih v tretjem odstavku prejšnjega člena.
25. člen
Revizija ni dovoljena v sporih, ki se nanašajo na izrečen disciplinski ukrep javnega opomina ali denarne kazni, na odmore, počitke in dopuste, na odstranitev z dela ali iz organizacije, na začasne razporeditve, začasno čakanje na delo ter na delo preko polnega delovnega časa.
26. člen
Kadar je v skladu z zakonom določena za reševanje sporov arbitraža, je dovoljen preizkus zakonitosti arbitražne odločbe zaradi razlogov, ki jih določa ta zakon.
Tožbi za preizkus zakonitosti arbitražne odločbe je treba priložiti izvirnik ali overjen prepis arbitražne odločbe.
Kadar se v primeru iz prvega odstavka tega člena arbitraža ne more konstituirati, ker posamezna stranka ni imenovala svojega arbitra, oziroma če se arbitri niso mogli sporazumeti o imenovanju predsednika, imenuje arbitra oziroma predsednika na predlog strank ali arbitra predsednik delovnega sodišča prve stopnje, ki bi bilo pristojno, če ne bi bila določena arbitraža.
27. člen
Razveljavitev arbitražne odločbe se lahko zahteva: 1. če je bila glede sestave arbitraže ali glede postopka prekršena kakšna določba zakona ali kolektivne pogodbe;
2. če se je postopka pred arbitražo udeleževal kdo, ki ne more biti stranka v tem postopku;
3. če je arbitraža prekoračila meje svoje naloge;
4. če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred arbitražo;
5. če je izrek odločbe nerazumljiv ali sam s seboj v nasprotju;
6. če izvirnika arbitražne odločbe ni podpisala večina članov arbitraže ali če ga ni podpisal predsednik arbitraže, če zakon tako določa;
7. če je arbitražna odločba v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralo.
28. člen
Arbitražna odločba se izpodbija s predlogom na sodišču, ki bi bilo krajevno pristojno, če ne bi bila predpisana arbitraža, v roku trideset dni od vročitve arbitražne odločbe.
Po preteku enega leta od izdaje arbitražne odločbe ni dovoljeno izpodbijati.
c) Postopek v socialnih sporih
29. člen
V sporih za priznanje pravic do in iz invalidskega in zdravstvenega zavarovanja je javnost izključena.
30. člen
Tožba v sporih iz prve alinee 1. točke, prve alinee 2. točke in prve alinee 3. točke 5. člena tega zakona ter 4. točke 5. člena tega zakona se sme vložiti zoper dokončno odločbo pristojnega organa.
31. člen
Tožba v sporih iz prejšnjega člena se vloži v tridesetih dneh od vročitve dokončne odločbe.
32. člen
Če pristojni drugostopni organ ni izdal odločbe o pritožbi stranke v zakonitem roku in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sme stranka vložiti tožbo, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena.
Po prejšnjem odstavku sme stranka ravnati tudi, če organ prve stopnje ne izda odločbe, zoper katero ni pritožbe.
Če je tožba v primerih iz prejšnjih dveh odstavkov vložena pred potekom predpisanih rokov, jo sodišče zavrže.
33. člen
Tožbo v sporih iz 30. člena tega zakona lahko vloži vsaka fizična in pravna oseba, če je z dokončno odločbo odločeno o kakšni njeni pravici ali obveznosti.
Tožba v sporih iz prejšnjega odstavka se vloži proti zavodu oziroma organu, ki je izdal dokončno odločbo.
34. člen
Za vsebino tožbe, ki jo v sporu iz 30. člena tega zakona vloži zavarovanec, se smiselno uporablja določba 23. člena tega zakona.
35. člen
Kadar sodišče v sporu iz 30. člena tega zakona ugodi zahtevku, odločbo razveljavi in samo odloči o pravici ali obveznosti.
V primeru iz prejšnjega odstavka sodišče ne sme odločiti v škodo stranke, ki je uveljavljala sodno varstvo.
Sodišče lahko odločbo razveljavi in naloži toženi stranki izdajo nove odločbe, če dejansko stanje ni bilo pravilno ali popolno ugotovljeno, ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem pa bi bilo dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami.
36. člen
Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Stroške za izvedbo dokazov z izvedencem v sporih iz 30. člena tega zakona trpi tožena stranka.
Ne glede na določbi prejšnjih odstavkov mora stranka nasprotni stranki povrniti stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali ki so nastali po naključju, ki se je njej primerilo.
37. člen
Revizija ni dovoljena v sporih zaradi pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ter invalidnine za telesno okvaro.
2. Postopek v kolektivnih delovnih sporih
38. člen
Za spore iz kolektivnih pogodb (1. do 3. točka 6. člena), ki veljajo za območje Republike Slovenije, je krajevno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
Za kolektivne delovne spore, ki niso navedeni v prejšnjem odstavku, je krajevno pristojno sodišče, ki je splošno krajevno pristojno za delodajalca.
39. člen
Postopek se začne na predlog.
40. člen
Kadar je z zakonom ali s kolektivno pogodbo v skladu z zakonom določena za odločanje o spornih vprašanjih arbitraža, se za preizkus zakonitosti arbitražne odločbe smiselno uporabljajo določbe 26. do 28. člena tega zakona.
41. člen
Predlog mora vsebovati opis spornega razmerja z navedbo udeležencev, dejstva, ki so pomembna za odločitev, in dokaze za te navedbe ter druge podatke, ki jih mora vsebovati vsaka vloga.
Sodišče vzame predlog v obravnavo tudi, če ne vsebuje določenega zahtevka; če ga vsebuje, pa nanj ni vezano.
42. člen
Če je predlog nerazumljiv ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnaval, sodišče predlog vrne predlagatelju in mu določi rok osmih dni za popravo oziroma dopolnitev.
Če predlagatelj ne predloži popravljenega oziroma dopolnjenega predloga v roku, se šteje, da je predlog umaknjen, če se predlog vrne brez popravka oziroma dopolnitve, se zavrže.
43. člen
Predlagatelj lahko umakne predlog do konca glavne obravnave.
O umiku predloga sodišče obvesti druge udeležence.
Vsak udeleženec lahko v osmih dneh od dneva, ko je bil obveščen o umiku, predlaga nadaljevanje postopka.
44. člen
Nedovoljen, prepozen ali nepopoln predlog zavrže predsednik senata prvostopnega sodišča brez naroka.
45. člen
Udeleženec v postopku je predlagatelj postopka ter oseba, organ ali organizacija, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec).
Udeleženci so tudi osebe in organi, za katere tako določa zakon.
46. člen
Organizacije delavcev oziroma delodajalcev ali posamezni delodajalci, ki so podpisniki kolektivne pogodbe, lahko začnejo postopek ali se udeležujejo postopka, ki so ga začeli drugi.
Uvedbo postopka lahko predlagajo tudi organizacije delavcev oziroma delodajalcev ali posamezni delodajalci ter skupine delavcev, ki niso zajete v prejšnjem odstavku, pa zanje velja kolektivna pogodba, če izkažejo, da upravičeno uveljavljajo skupinski interes. Te organizacije in osebe se lahko pod enakimi pogoji tudi udeležujejo postopka, ki ga je začel kdo drug.
Upravičenost uveljavljanja skupinskega interesa iz prejšnjega odstavka sodišče presodi glede na vse okoliščine primera, zlasti pa pri tem upošteva raven, na kateri je bila sklenjena kolektivna pogodba.
47. člen
Predlog za uvedbo postopka o pristojnostih, ki jih ima sindikat v zvezi z delovnimi razmerji, lahko vloži sindikat.
Predlog za uvedbo postopka v zvezi z določitvijo reprezentativnosti sindikata lahko vloži sindikat zoper odločbo pristojnega ministra oziroma odločitev delodajalca, s katero je ugotovljeno, da sindikat ne izpolnjuje pogojev za določitev reprezentativnosti.
Če pristojni minister oziroma delodajalec v roku dveh mesecev o vloženi zahtevi sindikata za določitev reprezentativnosti ne odloči, se smiselno uporablja določba 32. člena tega zakona.
48. člen
Predlog za uvedbo postopka o zakonitosti stavke lahko vloži tisti, ki ima po zakonu pravico organizirati stavko, in tisti, proti kateremu je stavka uperjena.
V sporih iz prejšnjega odstavka se sindikat lahko udeležuje postopka, tudi če se ni začel na njegov predlog.
49. člen
Sodišče obvesti o uvedbi postopka osebe, organe ali organizacije, ki so nosilci pravic in obveznosti v razmerju, o katerem se odloča, in jim da možnost, da se udeležijo postopka.
Osebe, organi in organizacije iz prejšnjega odstavka lahko ves čas postopka na naroku ali s pisno vlogo prijavijo udeležbo v postopku.
O tem obvesti sodišče druge udeležence in jim določi rok, v katerem se lahko izjavijo o udeležbi.
Sodišče lahko tudi brez izjave drugih udeležencev zavrne udeležbo, če ugotovi, da pravni interes osebe, ki je prijavila udeležbo, ni podan.
Zoper sklep, s katerim sodišče dopusti udeležbo, ni posebne pritožbe.
50. člen
Vsak udeleženec trpi svoje stroške.
Če so nastali skupni stroški, odloči sodišče, v kakšnem razmerju jih trpijo posamezni udeleženci.
Udeleženec mora ne glede na izid postopka povrniti drugim udeležencem stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali so nastali po naključju, ki se je njemu primerilo.
51. člen
Med postopkom lahko sodišče tudi po uradni dolžnosti izda začasne odredbe, ki se uporabljajo v izvršilnem postopku, da se prepreči samovoljno ravnanje ali odvrne nenadomestljiva škoda. Če udeleženec predlaga izdajo začasne odredbe iz navedenih razlogov, mora sodišče o predlogu odločiti brez odlašanja, najkasneje pa v treh dneh.
Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni posebne pritožbe.
Začasno odredbo iz prvega odstavka tega člena izda izven obravnave senat treh sodnikov.
52. člen
Po predhodnem preizkusu predloga razpiše predsednik senata narok za poravnavo.
Predsednik senata si mora prizadevati, da se med udeleženci razčistijo vsa sporna vprašanja, in jim pomaga, da dosežejo poravnavo.
Če kateri od vabljenih udeležencev ne pride na narok za poravnavo, se šteje, da poravnava ni uspela.
Kadar ni bilo mogoče doseči poravnave, predsednik senata razpiše narok za glavno obravnavo.
53. člen
Udeleženci lahko med postopkom vsak čas do pravnomočnosti odločbe sklenejo poravnavo.
Če je bila poravnava sklenjena po izdaji odločbe na prvi stopnji, sodišče odločbo razveljavi.
54. člen
Udeleženci ne morejo skleniti poravnave, ki bi bila v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralo.
Če sodišče izda sklep, s katerim ne dovoli poravnave, počaka s postopkom do pravnomočnosti sklepa.
Sporazum udeležencev o poravnavi se vpiše v zapisnik.
Poravnava je sklenjena, ko udeleženci po prečitanju zapisnika o obravnavi podpišejo ta zapisnik.
Sodišče izda udeležencem na njihovo zahtevo overjen prepis zapisnika, v katerem je vpisana poravnava.
Sodišče vroči prepis zapisnika udeležencem, ki na obravnavi niso bili navzoči.
Če na naroku niso bili navzoči vsi udeleženci, med navzočimi udeleženci pa je bil dosežen sporazum o poravnavi, je poravnava veljavna, če kateri od udeležencev, ki niso bili navzoči, v osmih dneh ne izjavi, da se z njo ne strinja.
55. člen
Če je sklenjena poravnava, sodišče postopek ustavi.
56. člen
Če je bila s poravnavo posameznim udeležencem priznana kakšna pravica, ki jo je mogoče izvršiti, sodišče na predlog udeleženca s sklepom določi izvršljivost poravnave v tem delu.
57. člen
Če sodišče ugotovi, da je predlog utemeljen, glede na naravo razmerja:
1. ugotovi kršitev pravic ali obveznosti, neskladnost kolektivne pogodbe z zakonom ali neskladnost med kolektivnimi pogodbami;
2. delno ali v celoti razveljavi oziroma odpravi splošni ali posamični pravni akt in glede na okoliščine primera naloži udeležencem sprejem ali sklenitev novega pravnega
V primerih iz 1. točke prejšnjega odstavka lahko glede na naravo razmerja sodišče na zahtevo posameznega udeleženca naloži drugemu udeležencu izpolnitev določene obveznosti.
Kadar sodišče ravna po določbi prejšnjega odstavka, lahko zahteva izvršitev odločbe vsak, ki mu je bila z njo priznana kakšna pravica, tudi če ni bil udeleženec tega postopka.
Če sodišče presodi, da je nujno za varstvo pravic udeležencev, lahko razveljavi splošni ali posamični pravni akt in s sklepom delno ali v celoti nadomesti sporni akt.
58. člen
Udeleženci lahko vlagajo pravna sredstva, tudi če niso sodelovali v postopku na prvi stopnji.
Udeleženec iz prejšnjega odstavka mora vložiti pravno sredstvo v roku, ki velja za udeleženca, ki mu je bila odločba najkasneje vročena.
Sodišče šteje kot pravočasno tudi pravno sredstvo udeleženca iz prvega odstavka tega člena, čeprav je bilo vloženo po poteku roka iz prejšnjega odstavka, če ga je prejelo, preden je odločilo o pravočasno vloženem pravnem sredstvu.
59. člen
O zahtevi sveta delavcev za imenovanje delavskega direktorja, o pritožbi zoper sklep volilne komisije o neveljavnosti volitev članov sveta delavcev, o predlogu za razveljavitev volitev članov sveta delavcev ter o predlogu za imenovanje arbitra ali predsednika arbitraže odloči sodišče brez obravnave. O zahtevi mora odločiti v treh dneh po njeni vložitvi.
Zoper odločitev sodišča iz prejšnjega odstavka se udeleženec lahko pritoži v treh dneh od vročitve odločbe. Višje sodišče mora o pritožbi odločiti najkasneje v treh dneh.
Zoper odločitev višjega sodišča iz prejšnjega odstavka revizija ni dovoljena.
60. člen
Revizija je dovoljena, kolikor zakon ne določa drugače.
Obnova postopka je izključena.
V. SODNE TAKSE
61. člen
Za plačevanje sodnih taks (v nadaljnjem besedilu: takse) se uporabljajo določbe zakona o sodnih taksah, kolikor ta zakon ne določa drugače.
Takse se ne plačujejo v sporih iz 30. člena tega zakona ter v kolektivnih delovnih sporih.
62. člen
Taksa po določbi prvega odstavka prejšnjega člena se plača po taksni tarifi, ki je določena za pravdni postopek, zmanjšani za 70%.
V sporih, ki niso premoženjskopravne narave, se kot vrednost zahtevka za plačilo takse vzame znesek v vrednosti 1000 točk.
Plačilo takse po določbah tega zakona zapade v plačilo z dnem, ko zapadejo v plačilo stroški postopka.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
63. člen
Sodišča združenega dela, ustanovljena po dosedanjih predpisih, prenehajo z delom z dnem uveljavitve tega zakona.
Z dnem iz prejšnjega odstavka začnejo z delom sodišča, ustanovljena s tem zakonom, s pristojnostmi, določenimi s tem zakonom.
Delovno sodišče v Mariboru sodi v zadevah z območja sodnih okrajev Ormož in Ptuj do 31. decembra 1994 na sedežu sodišča, po tem datumu pa na zunanjem oddelku v Ptuju.
Delovno sodišče v Mariboru sodi v zadevah z območja sodnih okrajev Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec do 31. decembra 1994 na sedežu sodišča, po tem datumu pa na zunanjem oddelku v Slovenj Gradcu.
64. člen
Sodniki, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona položaj sodnika v delovnem razmerju v delovni skupnosti sodišča združenega dela, in predsedniki sodišč združenega dela nadaljujejo z delom do izvolitve v trajno sodniško funkcijo oziroma do izteka mandata kot sodniki na delovnih in socialnih sodiščih, in sicer:
1. sodniki Sodišča združenega dela Republike Slovenije kot sodniki Višjega delovnega in socialnega sodišča;
2. sodniki in predsednik Sodišča združenega dela v Celju kot sodniki Delovnega sodišča v Celju;
3. sodniki in predsedniki Sodišča združenega dela v Brežicah, Kranju, Ljubljani, Novem mestu in Sodišča združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji kot sodniki Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani;
4. sodniki in predsedniki Sodišča združenega dela v Kopru, Novi Gorici in Postojni kot, sodniki Delovnega sodišča v Kopru;
5. sodniki in predsedniki Sodišča združenega dela v Mariboru in Murski Soboti kot sodniki Delovnega sodišča v Mariboru.
Do imenovanja predsednikov delovnih in socialnih sodišč opravljajo funkcijo predsednikov sodišč predsedniki sodišč združenega dela, ki so to funkcijo opravljali ob uveljavitvi tega zakona na Sodišču združenega dela Republike Slovenije, Sodišču združenega dela v Celju, Kopru, Ljubljani in Mariboru, funkcijo vodij oddelkov pa predsedniki dosedanjih Sodišč združenega dela v Brežicah, Kranju, Murski Soboti, Novem mestu in Postojni ter Sodišča združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji.
65. člen
Sodniki porotniki po določbah tega zakona morajo biti izvoljeni najkasneje do 1. januarja 1995.
Dokler za območje Republike Slovenije ne bodo organizirane in registrirane druge organizacije delodajalcev, se za delodajalce lista kandidatov za sodnike porotnike oblikuje na predlog Gospodarske zbornice Slovenije in Vlade Republike Slovenije v sorazmerju s številom zaposlenih pri delodajalcih, ki opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, in številom zaposlenih v državnih organih.
Sodniki, ki ob uveljavitvi tega zakona sodelujejo pri sojenju kot delovni ljudje in občani na sodiščih združenega dela, sodelujejo do izvolitve novih sodnikov porotnikov kot sodniki porotniki delovnih in socialnih sodišč z enako razporeditvijo kot sodniki (64. člen).
Sodnikom porotnikom iz prejšnjega odstavka preneha mandat, ko dajo prisego novoizvoljeni sodniki porotniki iz prvega odstavka tega člena.
66. člen
Strokovni in administrativno-tehnični. delavci sodišč združenega dela nadaljujejo z delom na delovnih in socialnih sodiščih z enako razporeditvijo kot sodniki (64. člen).
67. člen
Število sodnikov in sodnikov porotnikov delovnih in socialnih sodišč določi najkasneje v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona sodni svet na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, po predhodnem mnenju predsednikov sodišč.
68. člen
V zadevah, ki jih do uveljavitve tega zakona prejmejo sodišča združenega dela, se postopek nadaljuje po tem zakonu, če še ni bila izdana odločba, s katero se je postopek pred prvostopnim sodiščem končal.
Če je do uveljavitve tega zakona v zadevah iz prejšnjega odstavka izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem združenega dela prve stopnje končal, se opravi nadaljnji postopek po dosedanjih pravilih.
Če je po uveljavitvi tega zakona razveljavljena odločba prve stopnje iz prejšnjega odstavka, se opravi nadaljnji postopek po tem zakonu.
Zoper pravnomočno odločbo iz drugega odstavka tega člena, so dovoljena izredna pravna sredstva po določbah tega zakona.
69. člen
Če je do uveljavitve tega zakona že potekel rok za vložitev predloga za obnovo postopka iz prvega odstavka 423. člena zakona o pravdnem postopku, ni pa še potekel rok iz tretjega odstavka 423. člena zakona o pravdnem postopku, je dovoljeno vložiti predlog za obnovo postopka v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
70. člen
Nerešene zadeve, ki jih ob uveljavitvi tega zakona pred prvostopnimi sodišči združenega dela rešujejo sodniki, ki sodelujejo pri sojenju kot delovni ljudje in občani, prevzamejo- v reševanje sodniki delovnih in socialnih sodišč.
71. člen
Postopek v zadevah s področij zdravstvenega zavarovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ter družinskih in socialnih prejemkov, v katerih je bil do uveljavitve tega zakona sprožen upravni spor, pa o njih do tega dne še ni bilo odločeno, se dokonča pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije po dosedanjih predpisih.
Postopek v zadevah zaradi nepogodbene odgovornosti za škodo, ki je nastala na delu ali v zvezi z delom, ki je bil začet pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljuje do pravnomočnosti pred pristojnim delovnim sodiščem v skladu z določbo 68. člena tega zakona.
72. člen
V zadevah, ki so pravnomočno končane do uveljavitve tega zakona, so dovoljena samo pravna sredstva, ki so bila dovoljena do uveljavitve tega zakona, kolikor ta zakon ne določa drugače.
V zadevah, ki so pravnomočno končane do uveljavitve tega zakona," je dovoljena obnova postopka, ne glede na določbo 69. člena tega zakona, če je bilo z odločbo pristojnega sodišča odločeno ali potrjena odločitev pristojnega organa, ki se nanaša na sklenitev ali prenehanje delovnega razmerja ali na razporeditev na drugo delovno mesto (dela in naloge) iz razloga moralno-politične neprimernosti.
V zadevah iz prejšnjega odstavka se dovoli obnova postopka, če iz odločbe sodišča ali drugih listin izhaja, da je podan razlog iz prejšnjega odstavka, in če je zahteva vložena v dvanajstih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
V obnovljenem postopku se odločba pristojnega organa, ki je temeljila na kriteriju moralno-politične neprimernosti, razveljavi.
73. člen
Zoper odločbo, ki je postala pravnomočna do uveljavitve tega zakona in s katero je sodišče združenega dela zavrnilo zahtevo delavca za sodno varstvo zaradi prenehanja ali sklenitve delovnega razmerja in zaradi razporeditve na drugo delovno mesto, je dovoljena revizija iz razlogov, ki jih določa zakon.
Revizija se lahko vloži v dvanajstih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Če je revizija vložena po prvem odstavku tega člena, revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu, ki se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov. ki so v njej navedeni.
74. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo uporabljati 459. člen zakona o pravdnem postopku v delu, ki se nanaša na spore iz delovnih razmerij, 2. točka četrtega odstavka 382. člena in 468. člen zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 57/89, 20/90 in 27/90).
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati določba tretjega odstavka 117. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) v delu, ki se nanaša na določitev predsednika in namestnika arbitražnega sveta v primeru, če ne pride do sporazuma.
75. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo uporabljati določbe zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 38/84), razen določb o postopku, ki se uporabljajo, dokler ne bodo pravnomočno končane nerešene zadeve iz drugega odstavka 68. člena tega zakona.
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati zakon o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74 in 7/86) in zakon o samoupravnih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77, 23/81 in 4/82), razen 38. in 39. člena.
76. člen
Do izdaje sodnega reda se za delovna in socialna sodišča primerno uporabljajo določbe poslovnika za redna sodišča (Uradni list SRS, št. 26/78, 20/88 in 2/89).
Minister, pristojen za pravosodje, izda podrobnejša navodila v zvezi s sklenitvijo in prenosom pisarniško-teh-ničnega in materialno-finančnega poslovanja.
77. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 714-01/92-4/4
Ljubljana, dne 30. marca 1994.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Herman Rigelnik l. r.
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.