Na podlagi 31. člena zakona o izvrševanju proračuna in o proračunu Republike Slovenije za leto 1993 (Uradni list RS, št. 22/93) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena zakona o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90, 34/91, 30/92 in 7/93), izdaja minister za finance

V odredbi o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 28/93) se spremeni 2. člen, tako da se glasi:
»S pogodbo na podlagi javnega razpisa se oddajo naslednja javna naročila:
– nakup in najem blaga in materialov kot so: nakup, zakup in najem nepremičnin, nakup, zakup in najem, dobava, montaža oziroma vgraditev napeljav in opreme, drugi nakupi in nabave potrošnega blaga kot so pisarniški material, nabava službenih oblačil, vozil, kuriv in podobno;
– izvedba del, nalog in storitev materialnega značaja kot so: gradnja objektov ali njihovih delov, vzdrževalna dela (investicijsko in tekoče vzdrževanje), rekonstrukcije in adaptacije objektov, naprav ali njihovih delov, transporti in ostala dela; "
– izvedba del in storitev nematerialnega značaja kot so: izdelava investicijske in tehnične dokumentacije, raziskovalne naloge, projektantske, inženirske, svetovalne in druge intelektualne in druge storitve;
– financiranje ali sofinanciranje programov (subvencije), kot so razvojne spodbude oziroma financiranje programov na ostalih področjih.«

4. člen se spremeni, tako da se glasi:
»Naročnik lahko prične s postopkom javnega razpisa:
1. če je javno naročilo predvideno v republiškem proračunu,
2. v obdobju začasnega financiranja in sklene pogodbo v okviru finančnih sredstev začasnega financiranja,
3. če je za javna naročila investicijskega značaja izdelan investicijski program na osnovi enotne metodologije za oceno investicij in če je investicijo na osnovi investicijskega programa potrdilo pristojno ministrstvo s pisnim sklepom,
4. če je javno naročilo vključeno v letni plan nabav po vsebini, po vrednosti in po dinamiki financiranja,
5. če je dinamika javnega naročila za investicije skladna s planom vzdrževalnih del po vsebini, po vrednosti in po dinamiki financiranja,
6. če je javno naročilo za vzdrževalna dela vključeno v letni program vzdrževalnih del po vsebini, po vrednosti in po dinamiki financiranja,
7. če je pridobljeno soglasje pristojne vladne komisije za nabavo oborožitve, vojaške opreme in specialne operativne tehnike.
Naročnik mora navedene pogoje izpolnjevati kumulativno ali posamično, glede na vrsto javnega naročila.
Naročnik lahko prične s postopkom javnega razpisa tudi, če nista izpolnjena pogoja pot točko 1. in 5. tega člena v primerih, ko so predmet javnega razpisa dela sezonskega značaja in bi bila otežena realizacija naročila. V takšnih primerih mora naročnik planirati sredstva za realizacijo javnega naročila v osnutku proračuna.
Pogodba mora biti v primerih iz prejšnjega odstavka tega člena sklenjena pod odložnim pogojem, da so v proračunu zagotovljena sredstva oziroma v obsegu zagotovljenih sredstev.
Enotno metodologijo za izdelavo investicijskih programov iz točke 3. prvega odstavka tega člena, predpiše vlada.
Če naročnik izvede javni razpis, ne da bi bili izpolnjeni pogoji iz prvega oziroma tretjega odstavka tega člena, se tak razpis šteje kot zbiranje informacij o ponudbi in ponudnikih (informativni razpis). Informativni razpis ni podlaga za sklenitev pogodbe, na kar mora naročnik v razpisu izrecno opozoriti.«

Za 4. členom se doda 4. a člen, ki se glasi: »Naročnik sme oddati javna naročila izvajalcu tudi z neposredno pogodbo brez javnega razpisa v naslednjih primerih:
– če pogodbena vrednost ne presega zneska, ki je določen za posamezno leto s proračunom,
– če gre za nakup oborožitve, vojaške opreme in specialne operativne tehnike,
– če gre za nakup stanovanj, stanovanjskih in drugih objektov,
– če je za izvedbo javnega naročila usposobljen samo en ponudnik, še posebej, če samo ta ponudnik razpolaga z zahtevano tehnično opremo in ustreznimi strokovnimi kadri, s patentnimi pravicami, s pravicami do zaščitnih znamk in s pravicami glede zaščitenih vzorcev in avtorskimi pravicami ter če naročila ni mogoče deliti v manjše zaključene enote, ki bi jih bilo mogoče oddajati ločeno,
– če gre za nujne intervencije ob nesrečah ali drugih-nepredvidenih dogodkih, da se takoj odpravijo škodljive posledice (naravne nesreče in druge nesreče),
– če je ogrožena varnost ljudi in objektov in bi opustitev potrebnih del za čas izvedbe javnega razpisa lahko povzročil večjo škodo,
– če se javna naročila oddajajo državnim organom ali javnim zavodom, ki se v celoti financirajo iz javnih sredstev,
– če gre za dodatna preverjanja projektnih rešitev za že sklenjene pogodbe, za odločanje na pristojnih organih in bi bila zaradi trajanja postopka javnega razpisa povzročena škoda ali zamuda.
Vrsto vojaške opreme in vrsto specialne operativne tehnike iz druge alinee tega odstavka, za katero se ne uporablja javni razpis, določi vlada.
Pri neposredni oddaji javnega naročila mora ceno in kakovost storitve v posameznih primerih naročnik posebej skrbno preveriti z zbiranjem več ponudb, če to ni mogoče oziroma smotrno, pa mora opraviti preverjanje s pomočjo povpraševanja o cenah na trgu, z analizo stroškov, s primerjanjem kakovosti in podobnim. To preverjanje mora naročnik izkazati v svoji dokumentaciji.

»Spremeni se 6. člen tako, da se glasi:
»Naročnik določi pogoje za oddajo javnih naročil, ki jih mora izpolnjevati ponudnik. Pogoji so javni in so sestavni del razpisa. Vsi ponudniki, ki sodelujejo na javnem razpisu in izpolnjujejo razpisne pogoje, so enakopravni.
Za izvedbo javnih naročil morajo državni organi uporabljati predvsem domače proizvode in zaposliti domača podjetja.
Za domače proizvode se štejejo proizvodi, ki so proizvedeni ali obdelani pretežno v državi ter so s tem predvsem predmet vrednostnega ustvarjanja v Sloveniji. Da bi proizvod štel za domačega je odločilno vrednostno ustvarjanje predmeta ponudbe, pri čemer mora znašati domači del vrednostnega ustvarjanja več kot 50%, kar naročnik oceni na osnovi predložene strukture del v ponudbi v postopku ocenjevanja ponudb. Če ponudi tuj proizvod slovensko podjetje, šteje proizvod za tujega.
Pri pogojih za izbor tujega blaga ali ponudnika imajo prednost tisti, ki zagotavljajo protidobave slovenskega blaga na tuje trge.
Zaradi razvojnega vpliva javnih naročil na domače gospodarstvo, so ponudbe domačih ponudnikov lahko višje do 15% vrednosti v odnosu na tuje ponudbe, ob enakih drugih merilih. V tem primeru najugodnejši domači ponudnik pridobi pravico izvedbe naročila po pogojih najugodnejšega tujega ponudnika, če v roku osem dni po prejemu sklepa naročnika o izidu javnega razpisa pristane na te pogoje. Če na te pogoje domači ponudnik ne pristane, si pridobi pravico do izvedbe javnega naročila najugodnejši tuji ponudnik.
Določila predhodnih odstavkov tega člena ne veljajo za izvedbo nalog za ponudnike javnih naročil iz držav, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene sporazume.
Pogoji za izbor tujega ponudnika, v skladu s predhodnimi odstavki tega člena se uporabijo ob pogojih vzajemnosti enakih ali podobnih pogojev za oddajo javnih naročil v državi, kjer ima tuji ponudnik sedež.

Spremeni se zadnji odstavek 10. člena tako, da se glasi:
»Rok za oddajo ponudb iz 8. točke prejšnjega odstavka ne sme biti krajši od 10 dni za javna naročila v vrednosti do 10,000.000 SIT in ko je predmet javnega naročila končni proizvod ali borzno blago in ne krajši od 20 dni za druga javna naročila, razen za javna naročila investicijskega značaja, ko rok za oddajo ponudb ne sme biti krajši od 30 dni. Ta rok začne teči z dnem objave javnega razpisa.

Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.