Ustavno sodišče je na predlog Dimnikarskega podjetja p.o., Ljubljana, ki ga zastopa Drago Mlinarič, odvetnik v Ljubljani, v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti na seji dne 10. 3. 1994

Določba drugega odstavka 2. člena zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 16/74 in Uradni list RS, št. 14/90) in odlok o dimnikarski službi (Uradni vestnik občine Domžale, št. 23/90) nista v neskladju z ustavo.

Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti javnega razpisa za izbiro izvajalcev dimnikarske službe na območju občine Domžale (Občinski poročevalec z dne 20. 12. 1990) se ustavi.

Predlagatelj meni, da ureditev, po kateri občina določa, katera dimnikarska organizacija oziroma obrtnik bo opravljal dimnikarsko službo na območju občine ali na določenem delu tega območja, ni v skladu z načeli svobodne gospodarske pobude, ker ne omogoča svobodnega tržnega tekmovanja med. konkurenco in predvideva omejevanje okolišev za opravljanje dejavnosti. V neskladju s temi načeli naj bi bil zato tudi v izvajanju izpodbijanega zakona izdani odlok občinske skupščine o dimnikarski službi in javni razpis za izbiro izvajalcev.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da izpodbijana določba zakona in izpodbijani odlok nista v neskladju z ustavo.
Po 74. členu ustave je gospodarska pobuda svobodna, vendar pa se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Vsebina in meje javne koristi so razvidne iz zakonske ureditve posameznega področja. Na področju izvajanja komunalnih dejavnosti je vsekakor najpomembnejše, da se materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve v javnem interesu zagotavljajo trajno in nemoteno. Teh javnih potreb ni mogoče vedno in v celoti zagotavljati na trgu, saj je, pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb. Dimnikarska dejavnost tudi sodi v ta okvir in zato njeno izvajanje ne more biti prepuščeno prostemu trgu. Glede na pomen dimnikarske dejavnosti, kot izhaja iz zakonske ureditve, je občina dolžna zagotavljati njeno izvajanje. V tem smislu določba izpodbijanega 2. člena zakona o dimnikarski službi ni v neskladju z ustavo, pa čeprav je bil zakon sprejet v sistemu drugačne" družbenoekonomske ureditve. Glede na navedeno ni v neskladju z načeli svobodne gospodarske pobude tudi v izvajanju zakona o dimnikarski službi sprejeti odlok občinske skupščine. Naloga tega predpisa je na splošno urediti način izbire primernega izvajalca, saj zakon o dimnikarski službi tega ni urejal.
Izpodbijani odlok je v letu 1990 način izbire na novo uredil in za prehodno obdobje do izbire izvajalca po določilih tega odloka v 3. členu določil, da dejavnost opravlja predlagatelj. Navedena določba po svoji vsebini ni prava splošna določba, saj se nanaša le na razmerje med občino in predlagateljem. Določba 3. člena odloka predlagatelju ne preprečuje udeležbe v razpisu za izbiro izvajalca in ga tudi vnaprej ne izključuje od možne izbire. Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti javnega razpisa pa je ustavno sodišče ustavilo, ker ta akt ne vsebuje določb z naravo splošne pravne norme.
Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 161. člena ustave, 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave in druge alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) na seji v naslednji sestavi: predsednik dr. Peter Jambrek in sodniki dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. K odločbi je dal odklonilno ločeno mnenje sodnik Krivic.