Na podlagi 8. člena odloka o sestavi in pristojnostih zborov Skupščine občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, Št. 21/89 in 6/90), 34. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) ter 6. členom zakona o družbenem planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list Republike Slovenije, št. 48/90) je Skupščina občine Novo mesto na seji vseh zborov dne 17. 3. 1994 sprejela

Družbeni plan občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 18/88, 6/89, 15/90, 9/91 in 12/91 ter Uradni list RS, št. 7/92, 23/92, 28/92, 35/92, 50/92, 1/93, 28/93, 32/93 in 69/93) se spremeni in dopolni v naslednjih poglavjih:

Poglavje 6.4. NAČINI UREJANJA PROSTORA se v prvi tabeli, kjer so v srednjeročnem obdobju predvidene faze planskih aktivnosti po posameznih področjih, dopolni tako, da se pod točko 1. UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ, podtočki 1.1. Stanovanjska gradnja zadnja vrstica nadomesti z:

+---------+---------+---------+------------+
|Krajevna |Naziv    |Vrsta    |Planske faze|
|skupnost |         |PIN      |            |
+---------+---------+---------+------------+
|Šmarjeta |Šmarjeta |UN       |C           |
+---------+---------+---------+------------+

V poglavju 6.6. KARTOGRAFSKI DEL IN PROGRAMSKE ZASNOVE se doda nova točka:
b. PROGRAMSKA ZASNOVA ZA UREDITVENI NAČRT ŠMARJETA

Območje ureditvenega načrta je opredeljeno v dolgoročnem planu občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 – dopolnjen 1989 in 1991 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 18/88, 6/89, 3/90 in 9/91) in sicer v urbanističnih zasnovah Šmarjete v poglavju 6.
Meja območja na severu preseka regionalno cesto parc. št. 2905/2, nato poteka po severnih mejah parcel 1921/6, 2353/2, 2352/2, 2351/4, 2351/3, ob delu zahodne in severni meji parcele 1939 in ob severni meji parcele 1940/2.
Na vzhodu poteka ob vzhodni meji poljske poti 2325, parc. št. 1959/2 na vzhod in jug, po meji parcele 1967/1, preseka parc. št. 2000 in poljsko pot, poteka ob severni meji parc. 1996/2 in vzhodni parc. 2012 in 1995 ter preseka poljsko pot. Nadalje poteka ob meji 1997, 1887/1 in 1884, delno preseka parc. št. 1991, 1992 in 2018, poteka ob meji parcel 1784/1, 1784/2, preseka pot 2914 in poteka ob severni in preseka parc. 1700/1 in pot parc. št. 2911, poteka ob vzhodnih mejah parc. 1700/2, preseka 1804/1, vključuje 1801/2, preseka parc. 1800, 1813/1, 1814/1 in 1816/1, poljsko pot 2915.
Na jugu preseka parcelo 1822, poteka ob južnih mejah parc. 1823, 1824/2 in 1825, preseka južni del parc. 1826/1 in prečka regionalno cesto 2905/2, poteka ob njej do odcepa poti parc. št. 2905/1.
Na zahodu poteka ob poljski poti parc. št. 2909 in 2916. V ureditveni načrt so vključene parc. stp. 531 (delno) ter parcele 2518/1, 2518/2, 1912/5, 1912/3 in 1910.
Iz ureditvenega načrta je izločena regionalna cesta in meja na zahodu poteka ob meji regionalne ceste parc. št. 2905/2, jo prečka in poteka ob meji 1927/7, 1927/3, stp. 306, 1914/4, 1934/7, preseka 1914/11, 1914/3, 1912/1, 1914/1, 2913, 1891/2, 1891/1, stp. 270, 1823, ponovno dvakrat preseka regionalno cesto 2905/2 in parc. 1896/2, 1904, 1823, 1912/2, pot 2913, stp. parc. 269/4, 1914/1 in 1912/1.

Šmarjeta je značilno gručasto naselje, ki se je oblikovalo okoli župnijske cerkve. V naselbinskem jedru so stavbe s pomembnejšo gospodarsko funkcijo: prostori krajevne skupnosti, župnišče, trgovine, gostilna, pošta. Z novo ureditvijo se centralne dejavnosti locirajo v območje naselbinskega jedra.
Značilna obcestna pozidava vzdolž glavnih dostopov v naselbinsko jedro ter samo jedro z gručasto skupino hiš ob osrednjem trgu s cerkvijo ostajata glavna morfološka vzorca urbanističnega urejanja centralnega predela Šmarjete.
Iz ožjega jedra se izloči tranzitni promet, osrednjemu trgu naselja, pa je potrebno vrniti tržni značaj, predvsem z gostinsko, turistično in uslužnostno ter trgovsko ponudbo.
Prostor za individualno stanovanjsko gradnjo je znotraj obstoječe strnjene pozidave naselja. Večje območje je v pasu med predvideno obvozno cesto in obstoječim novejšim naseljem individualne stanovanjske gradnje, ter z druge strani na prostoru sedanje prodaje gradbenega materiala.
Tovarniški kompleks Plastform ostaja v okviru sedanjih površin.
Širitev pokopališkega prostora je predvidena s podvojitvijo (zrcalno sliko) obstoječega prostora preko osi, ki jo opredeljuje poslovilni objekt s predprostorom. Tudi nov del pokopališča je obzidan, enake velikosti kot obstoječi prostor.

+-------------------------------------+---------------+------------+--------+
|                                     |      Obstoječe|    Nove    |  Skupaj|
|                                     |       površine|    površine|        |
+-------------------------------------+---------------+------------+--------+
|INDIVIDUALNA STANOVANJSKA GRADNJA    |           5,20|        2,44|    7,64|
+-------------------------------------+---------------+------------+--------+
|CENTRALNE DEJAVNOSTI                 |           3,28|        0,29|    3,57|
+-------------------------------------+---------------+------------+--------+
|INDUSTRIJA – PLASTFORM               |           1,47|        0,00|    1,47|
+-------------------------------------+---------------+------------+--------+
|STORITVENA OBRT – SKUPAJ             |           0,00|        0,54|    0,54|
+-------------------------------------+---------------+------------+--------+
|POKOPALIŠČE                          |           0,54|        0,39|    0,93|
+-------------------------------------+---------------+------------+--------+
|KMETIJSKE POVRŠINE                   |          14,19|       -3,97|   10,22|
+-------------------------------------+---------------+------------+--------+
|UTRJENE POVRŠINE – CESTE, PARKIRIŠČE |           0,91|        0,31|    1,22|
+-------------------------------------+---------------+------------+--------+
|SKUPAJ                               |          25,59|        0,00|   25,59|
+-------------------------------------+---------------+------------+--------+

4.1 ORGANIZACIJA PROMETA
Ceste
Ureditveno območje se prometno navezuje na obstoječo regionalno cesto Novo mesto – Šmarjeta – Zbure. Le ta je predvidena za rekonstrukcijo in končna trasa je definirana z idejnim projektom, ki je podlaga za izdelavo lokacijskega načrta. Cesta je razvrščena v 3. prometni razred, računska hitrost je 60 km/h, širina voznih pasov je 2,75 m, NPP 9 m. V ureditvenem načrtu se povzame trasa ceste.
Lokalne ceste – ulice
Lokalne ceste (ulice) se navezujejo na obstoječo regionalno cesto, v delu, ki bo rekonstruiran so predvideni novi priključki le-teh.
Iz ožjega jedra se izloči tranzitni promet.
Lokalne ceste so širine 5 m, računska hitrost je 40 km/h, vse so predvidene v asfaltni izvedbi. Dotrajali zgornji ustroji cestnega telesa se rekonstruirajo, ob tem tudi ostale komunalne naprave in objekti, ki so v njem.
Interni dovozi in pristopi so navezani na lokalno prometno omrežje. Vsak objekt ima zagotovljen dovoz, ki se niveletno prilagaja cestam. Uvozi se v celoti asfaltirajo. Slepo zaključene ulice se izvedejo z obračališčem.
MANIPULACIJSKE površine in parkirišča
Na vsaki lokaciji so predvidene manipulacijske površine prilagojene potrebi posameznega investitorja. Namenjene so za dostope k objektom in so v asfaltni izvedbi.
Po potrebi, investitorji lahko zgradijo parkirna mesta znotraj lastne lokacije. Vsa parkirišča se praviloma izvajajo z votlaki, z betonskimi travnatimi ploščami ali podobno.
Kanalizacija
Na območju Šmarjete je obstoječa kanalizacija v mešanem sistemu, novogradnja kanalizacije pa bo izvedena v ločenem sistemu. Meteorne vode se bodo odvajale v potok Prinovec, fekalne pa se bodo zbirale in prečiščevale v obstoječi čistilni napravi ob vstopu v naselje.
Zaradi slabe izvedbe kanalizacije in predvidenih novogradenj bo potrebno delno rekonstruirati in dograditi sekundarno omrežje.
Vodovod
Območje Šmarjete je navezano na dva sistema napajanja in sicer: preko glavnega vodovodnega sistema Novega mesta z zajetja 'Jezero' v Družinski vasi. Vodovod od zajetja poteka ob regionalni cesti, skozi naselje Brezovica in ob šoli do ureditvenega območja, dimenzija cevovoda Šmarjete je Al 90x10, druga veja s 60 m3 rezervoarja zahodno od Gorenje vasi (H=262, 70 m.n.v.) Dimenzija cevovoda je PVC 90x10.
Zaradi novih posegov in povečanih potreb po vodi je potrebno dograditi novo in delno rekonstruirati obstoječe omrežje.
Električna energija
Šmarjeta se z električno energijo napaja preko obstoječega 20 kV daljnovoda. Obstoječe sekundarno energetsko omrežje ne zadošča potrebam predlaganega programa in bo potrebna gradnja dodatne TP, ki je predvidena ob regionalni cesti.
Za celotno naselje se dogradi in dopolni javna razsvetljava.
Novi priključki, omrežje in javna razsvetljava se izvajajo kabelsko.
TK omrežje
Obstoječe TK omrežje omogoča zadostno število priključkov. Šmarjeta je na ATC navezana z zračnim kablom in z zemeljskim kablom. Novo omrežje se izvaja kabelsko.
Odpadki
Vsi komunalni odpadki bodo odstranjevani z zbiranjem v kontejnerjih na posebej določenih odjemnih mestih in rednim odvozom na komunalno deponijo Leskovec.
Pri posameznih investitorjih na območju obrtno storitvene cone Šmarjete bodo v proizvodnih procesih nastajali tudi posebni odpadki. Natančna opredelitev bo možna po dokončno znanih dejavnostih, ki bodo na tem območju. Ravnanje s posebnimi odpadki se ureja skladno z zakonom o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78) in pravilnikom o ravnanju s posebnimi odpadki (Uradni list SRS, št. 20/86).
Posebni odpadki bodo začasno skladiščeni na z zakonom predpisanih začasnih skladiščih, ki jih bodo urejali posamezni investitorji. Končna dispozicija odpadkov bo določena glede na vrsto odpadkov, skladno z republiškim konceptom razreševanja problematike posebnih odpadkov.

Splošna načela za postavitev objektov
Novogradnje se usmerjajo v zapolnitve cezur v obstoječi grajeni strukturi. Pri tem se zagotavlja gradacija vertikalnih in horizontalnih gabaritov od jedra proti robu naselja. S tem se doseže kontinuiteta tradicionalne zgradbe naselja in jasna čitljivost grajene strukture v širšem krajinskem prostoru.
Objekti morajo biti locirani tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objektov in da so upoštevani požarno varstveni predpisi. Odmik od sosednjega objekta mora biti najmanj 8 m. Manjši odmiki so dovoljeni samo ob zagotovitvi požarnovarstvenih predpisov.
Dograjujejo in prenavljajo se lahko vse vrste objektov, tudi pomožni gospodarski ali drugi objekti, kolikor se njihova namembnost dolgoročno ne spreminja in ni v nasprotju z usmeritvami in pogoji za posamezne ureditvene in morfološke enote. Površina dograditve naj ne presega 30% osnovnega tlorisa objekta.
Pri vzdrževalnih delih na obstoječih objektih je potrebno ohraniti prvotne elemente členitve fasade (omet, obdelan kamen, barva), likovne elemente (slikarije in šivane robove).
Za objekte kulturne dediščine je potrebno pred vsakim posegom v stavbo pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Komunalne naprave in objekti, kot so transformatorske postaje, črpališča, vodni zbiralniki, ipd., morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem terena.
Začasni objekti in naprave, namenjeni sezonski turistični ponudbi in prireditvam, kioski in podobno se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna.
Kioski, večja reklamna znamenja, turistične oznake in spominska obeležja se postavljajo tako, da ne kvarijo izgleda z upoštevanjem elementov kulturne krajine in ne smejo ovirati vzdrževanja komunalnih naprav in objektov.
Pri načrtovanih posegih je treba predvideti ustrezno zunanjo ureditev. V ožjem jedru in ob javnih objektih se predvidijo oblikovno pravilne in dorečene rešitve, na obrobju pa javni odprti prostor prehaja v kmetijske površine. Zunanja ureditev je obvezna za objekte predvidene za poslovne in druge dejavnosti.
Potok Graben se vzdržuje v sedanji obliki, ohranja se naravna struga in obrežna vegetacija. Po potoku se izvajajo sanitarne sečnje in točkovna zavarovanja, pri čemer je potrebno ohranjati značilno krajinsko sliko naravnega vodotoka s travniškim površinam tik ob strnjenem jedru naselja.
Z lokacijo obrtne cone na prostih površinah med jedrom in proizvodnim obratom, se omili negativne vizualne in hrupne učinke tovarniškega obrata Plastform. V smeri pokopališča prevzema to vlogo bogata ozelenitev prostora.
Funkcionalno zemljišče posameznih objektov se določi glede na njegovo namembnost, naravne danosti in smiselnost zaključevanja parcelacije.
Pri opredeljevanju novih posegov v prostor so dovoljeni kontrasti in sicer: kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotne morfološke enote, kadar ima kontrast namen vzpostaviti novo dominanto v prostoru, ki pa ni v nasprotju z že evidentiranimi dominantami ali usmeritvami za posamezne morfološke enote.

Vsi posegi v prostor se izvajajo tako, da je zagotovljeno izboljšanje bivalnih pogojev prebivalcev. To se zagotavlja s popolno komunalno opremo naselja in obveznim priključevanjem vseh objektov na infrastrukturna omrežja.
Objekti namenjeni za poslovne dejavnosti morajo biti zgrajeni tako, da je s tehničnimi ukrepi zagotovljena zaščita naravnega okolja in zaščita pred emisijam v okolje.

Gradnja v območju ureditvenega načrta je razdeljena v naslednje faze:
I faza:
1. gradnja in rekonstrukcija primarnega komunalnega omrežja,
2. gradnja in prenova objektov, ki jih je možno priključiti na obstoječe komunalne naprave.
II faza:
1. gradnja in rekonstrukcija sekundarnega komunalnega omrežja,
2. gradnja komunalnih priključkov,
3. rekonstrukcija cest,
4. gradnja pločnika ob cesti,
5. gradnja in prenova drugih objektov.

Območje ureditvenega načrta jedra Šmarjete se vriše v kartografski del na listu Načini urejanja razvojnih središč M 1:5000, list z zaporedno številko 148 in v kartografski dokumentaciji na listih Novo mesto – 9 in 19.

S sprejetjem zazidalnega načrta Osnovna šola in vrtec Drska v Novem mestu se spremeni kartografski del družbenega plana in določila odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Novo mesto (izven mestnega jedra) in primestna središča (Uradni list RS, št. 7/92 in 32/93):
1. Območje razveljavitve prostorskih ureditvenih pogojev za Novo mesto (izven mestnega jedra) in primestna središča se vriše v kartografski del in sicer na listu Načini urejanja razvojnih središč v M 1:10.000 z zaporedno številko 142 a.
2. Dela ureditvenih območij UO III/S1 – Mrzla dolina in "IV/R1" – Šipčev hrib, za katera se sprejme odlok o zazidalnem načrtu Osnovna šola in vrtec Drska v Novem mestu, se v odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za Novo mesto (izven mestnega jedra) in primestna središča črta in korigira njegov grafični del.