Na podlagi 23. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) in 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja Vlada Republike Slovenije

S to uredbo Republika Slovenija (V nadaljnjem besedilu: koncedent) podeljuje koncesijo za izkoriščanje vodnega energetskega potenciala reke Save na odseku od Suhadola do državne meje z Republiko Hrvaško.
Koncesija se podeljuje za bruto padec 58 m od gornje zajezitvene kote 191 m na HE Vrhovo do spodnje kote 133 m, ki je načrtovana kota zajezitve HE Podsused na Hrvaškem; to je za bruto energetski potencial 1106 GWh na leto ob povprečnem pretoku 221 m3/sek in faktorju izkoristljivosti 0,9.
Koncesija se podeljuje izključno za proizvodnjo električne energije.

Za proizvodnjo električne energije koncesionar pridobi v izkoriščanje hidroelektrarno Vrhovo oziroma zgradi in izkorišča pet hidroelektrarn: Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice s potrebnimi proizvodnimi agregati skupnega instaliranega pretoka 500 m3/sek.
Obratovalni režim mora biti optimalno prilagojen potrebam elektroenergetske oskrbe Slovenije ob upoštevanju optimalnega izkoristka vodnega energetskega potenciala, ki mora temeljiti na predpisanem vodnem režimu povodja Save, in zahtevam varstva okolja.

Koncesija za izkoriščanje hidroelektrarn iz 2. člena se podeli za 30 let. Začetek izvajanja koncesije za vsako hidroelektrarno posebej se šteje od dneva pravnomočnosti lokacijskega dovoljenja. Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi.

Območje, na katero se nanaša koncesija, je območje Vseh objektov in naprav, potrebnih za obratovanje hidroelektrarn iz 2. člena uredbe, za čas gradnje pa tudi območje, ki je s prostorskim izvedbenim načrtom določeno kot območje vplivov gradnje na prostor, in sicer začasna Zasedba oziroma območje ureditvenih sprememb zaradi gradnje hidroelektrarn.

Po prenehanju koncesije iz 3. člena uredbe preidejo vsi objekti in naprave, zgrajene za namen izvajanja koncesije v brezhibnem stanju skladno s tehničnimi predpisi za obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih postrojev in obratovalnimi predpisi in prosti vseh bremen, neodplačno v last koncedenta.
Način prehoda objektov v last koncedenta se uredi s koncesijsko pogodbo.

Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje: – da je pravna oseba registrirana v Republiki Sloveniji za proizvodnjo električne energije,
– da predloži dokaze, da je ali da bo sposoben zagotoviti standarde organiziranosti, kadrovske usposobljenosti, tehnične opremljenosti, oskrbe in finančne sposobnosti za vse faze načrtovanja, projektiranja izgradnje in obratovanja oziroma izvajanja koncesije,
– da pripravi in predloži oceno stroškov izvajanja posameznih projektov in načrt njihovega financiranja po virih in dinamiki ter oceno gibanja cene električne energije v skladu s študijo o ekonomski upravičenosti izvedbe del,
– da bo proizvajal električno energijo v skladu s predvideno vlogo verige hidroelektrarn, to je z vršnim obratovanjem in sodelovanjem pri regulaciji sistema elektroenergetske oskrbe Slovenije,
– da bo pri gradnji hidroelektrarn najel domača gradbena podjetja,
– da bo hidroelektrarne čim bolj opremil z izdelki domače industrije,
– da pripravi in predloži oceno lastne cene za kWh proizvedene električne energije na pragu hidroelektrarn,
– da predloži dokaz, kako bo dolgoročno uredil poslovne odnose s subjektom, ki izvaja prenos in oskrbo z električno energijo kot javno službo skladno z zakonodajo.

Koncesija se lahko podeli koncesionarju iz prejšnjega člena, ki poleg z zakonom predpisanih pogojev za podelitev koncesije izpolnjuje tudi pogoje:
I. povezane z vodnim režimom in rabo vode, ki so:
1. spoštovanje dogovorjenega vodnega režima Save na državni meji z Republiko Hrvaško;
2. zagotovitev ukrepov, da se dosedanja varnost pred poplavami ne zmanjša, na urbaniziranih površinah pa po možnosti poveča;
3. zagotovitev ukrepov za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin, ki bi zmanjšale akumulacijsko sposobnost bazenov in ukrepov, da bo zagotovljena v projektu predvidena varnost pred poplavami;
4. zagotovitev ureditve izlivnih odsekov pritokov na način, da zajezitve ne bodo škodljivo vplivale na režim odtoka visokih voda na njih in na reki Savi;
5. zagotovitev ureditve odvajanja vseh zalednih voda z vseh območij, ki so kakorkoli pod neposrednim vplivom zajezitev hidroelektrarn na spodnji Savi;
6. zagotovitev ukrepov proti poslabšanju razmer v zvezi z gladinskim stanjem, dinamiko pretokov, količino in kakovostjo podtalnic;
7. zagotovitev zavarovanja brežin v akumulacijskih bazenih ter zagotovitev stopnje varnosti, določene glede po pomenu površin ali objektov, ki so zavarovana;
8. zagotovitev ukrepov, da se vodni režim med gradnjo hidroenergetskih objektov ne bo bistveno poslabšal;
10. zagotovitev ukrepov za nespremenjeno izvajanje pravice do rabe in uporabe vode drugih obstoječih uporabnikov;
11. zagotovitev, da imajo prednost pri izkoriščanju in rabi vode pritokov Save, vode iz korita Save in iz zajezitvenih bazenov vsi sedanji uporabniki vode in bodoči koncesionarji, in sicer za oskrbo s pitno vodo, tehnološko vodo, vodo za hlajenje, namakanje in druge v skladu z opredelitvijo obstoječih in potencialnih uporabnikov v prilogah koncesijskega akta. Koncesionar bo moral glede namakanja upoštevati podatke iz nacionalnega programa namakanja, ko bo le-ta sprejet;
II. v zvezi z rabo prostora in varstvom dobrin, ki so:
1. zagotovitev ukrepov, da predvideni posegi v prostor ohranijo obstoječe razmere ali omogočijo njihovo izboljšanje;
2. nadomestitev objektov in naprav, ki bodo odstranjeni zaradi izgradnje hidroelektrarn;
3. zagotovitev ukrepov zavarovanja zemljišč, objektov, naprav in drugih dobrin pred škodljivimi posledicami delovanja hidroelektrarn oziroma zagotovitev nadomestil ali odškodnin;
4. upoštevanje urbanistično-arhitektonskih in krajinskih značilnosti in principov sonaravnega urejanja pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev, povezanih z energetsko izrabo Save; 5. omogočanje javnega dostopa do vode in zagotovitev javne prehodnosti jezovnih zgradb, kjer bo to funkcionalno utemeljeno;
6. zagotovitev rekreacijske rabe vode in zemljišč v območju zajezitev, ob upoštevanju varnosti uporabnikov in funkcionalnih omejitev;
7. zagotovitev ukrepov za ohranitev biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov ter biološkega ravnotežja tam, kjer je to mogoče in dolgoročno stabilno, sicer pa je potrebno v tem obsegu nadomestiti vrednote;
8. zagotovitev ukrepov ohranjanja in varovanja naravne in kulturne dediščine v največji možni meri;
9. upoštevanje modernih dognanj pri oblikovanju vodnogospodarskih objektov (nasipi, nove struge, zavarovanje brežin itd.) ter upoštevanje načel sonaravnih ureditev;
III. povezane s socialnimi vplivi, ki so:
1. zagotovitev ukrepov za varnost prebivalcev in njihovega premoženja med gradnjo in obratovanjem;
2. zagotovitev nadomestil ali odškodnin prebivalcem zaradi poslabšanih življenjskih in bivalnih razmer zaradi škodljivih posledic energetske izrabe Save;
IV. povezane z izkoriščanjem vodnega energetskega potenciala:
1. zagotovitev ukrepov za obratovanje HE po načelu pretočne akumulacije in optimalno prilagojeno elektroenergetski oskrbi Slovenije kot proizvajalke variabilne energije in regulacijske moči;
2. zagotovitev ukrepov proti preseganju dovoljenih maksimalnih denivelacij v zajezitvah in dovoljenih hitrostih sprememb gladin spodnjih in zgornjih voda v zajezitvah ob obratovanju HE;
3. zagotovitev ukrepov za vzdrževanje in ohranjanje celotnega energetskega potenciala v skladu s pravili stroke in standardi za vzdrževanje elektroenergetskega sistema Slovenije;
4. zagotovitev ukrepov za zavarovanje odgovornosti proti tretjim osebam za morebitno ekološko škodo, ki bi jo lahko povzročil med izgradnjo in izkoriščanjem elektroenergetskega sistema.
Pogoji iz prejšnjega odstavka se natančneje določijo v razpisni dokumentaciji.

Polnjenje posameznih zajezitev se lahko prične, ko bo zagotovljena kakovost vode Save, ki omogoča uporabo vode za proizvodnjo električne energije brez škodljivih posledic za okolje.

Kakovost vode iz prejšnjega člena zagotovi koncedent.
Koncesionarju bo zagotovljeno lokacijsko dovoljenje za posamezno hidroelektrarno postopno z napredovanjem gradnje v 10 letih od dneva sklenitve koncesijske pogodbe.

Koncedent ima:
1. pravico določiti pogoje proizvodnje ob izjemnih ekoloških razmerah v skladu z zakonom;
2. predkupno pravico do vse proizvedene električne energije po pogojih tarifnega dela koncesijske pogodbe (3. točka 11. člena);
3. druge pravice, določene s to uredbo in koncesijsko pogodbo.
Pravice iz prejšnjega odstavka uresničuje Ministrstvo za okolje in prostor, razen pravice iz 2. točke, ki jo v imenu in za račun koncedenta uresničuje Ministrstvo za gospodarske dejavnosti.

Koncesionar ima:
1. pravico do izključnega izkoriščanja vodnega energetskega potenciala, ki je predmet koncesije;
2. pravice proizvajalca električne energije zaradi proizvodnje električne energije na podlagi obnovljivega vira, ki mu zagotavlja najmanj enakovreden položaj pri oddaji proizvedene električne energije v slovenski elektroenergetski sistem;
3. pogoji oblikovanja cen za plačilo dobavljene energije se določijo v koncesijski pogodbi;
4. odplačno pravico do prenosa električne energije preko prenosnih naprav subjektov, ki opravljajo javne službe prenosa električne energije v primerih, ko ne dobavlja energije subjektom prenosa in oskrbe slovenskega elektrogospodarstva;
5. koncesionar ima pravico, da se mu vložena sredstva v gradnjo hidroenergetskega sistema spodnje Save in v dejavnost, ki je predmet te koncesije, povrnejo iz cene za proizvedeno električno energijo;
6. druge pravice, določene v koncesijski pogodbi v skladu s to uredbo.

Javni razpis za pridobitev koncesionarja izvede Ministrstvo za okolje in prostor.
O izbiri koncesionarja odloči Vlada Republike Slovenije.

Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Javni razpis obvezno vsebuje:
– predmet koncesije,
– dinamiko izvajanja (rok, zmogljivosti),
– pogoje za koncesionarje,
– pogoj za pridobitev koncesije,
– čas za katerega se koncesija daje,
– navedbo razpisne dokumentacije, ki jo zagotovi koncedent,
– navedbo zahtevanih strokovnih podlag, ki jih zagotovi prijavitelj,
– pogoje in ugodnosti, ki jih da koncedent potencialnim koncesionarjem v zvezi z izvajanjem koncesije,
– elemente, ki jih mora vsebovati prijava (način izpolnitve pogojev za koncesionarja, število koncesionarjev oziroma izvajalčev koncesije, tehnologija, zahtevana stopnja dobička, višina ponujene odškodnine za pridobljeno koncesijo, višina ponujene odškodnine za lokacijo, čas začetka izvajanja in druge pogoje za izvajanje koncesije),
– skrajni rok za začetek izvajanja po pridobitvi vseh potrebnih soglasij in dovoljenj, – skrajni rok za dograditev posameznih hidroelektrarn in celotnega odseka,
– rok za predložitev prijav,
– rok za izbor koncesionarja,
– merila in postopek za izbor koncesionarja,
– navedbo prednostnih meril, ki bodo vplivala na izbor,
– rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izboru,
– rok, v katerem se sklene koncesijska pogodba,
– odgovorno osebo za dajanje informacij med razpisom.

Javni razpis traja od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Razpis je neuspešen, če do poteka razpisnega roka nista predloženi najmanj dve veljavni prijavi.
Prijava je neveljavna, če ne vsebuje vseh v razpisu določenih sestavin.
Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi.

Medsebojna razmerja med koncesionarjem in koncedentom se skladno z določbami zakona o varstvu okolja uredijo s koncesijsko pogodbo, ki vsebuje zlasti:
– predmet koncesije,
– rok za začetek izvajanja koncesije in posledice njegove prekoračitve,
– pravice in obveznosti koncesionarja,
– pravice in obveznosti koncedenta,
– razmerja v zvezi z vložitvijo HE Vrhovo in opravljenimi predhodnimi deli,
– določila o dobičku ter s tem povezanih jamstvih, obveznostih in olajšavah,
– način in roke plačila za koncesijo,
– način izvajanja nadzora, ki ga opravlja koncedent,
– pogodbene sankcije zaradi neizvajanja koncesije ali zaradi njenega izvrševanja v nasprotju s pogodbo,
– medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem koncesije,
– pravice in obveznosti koncesionarja in koncedenta ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah,
– čas trajanja koncesije ter pogoje in način njenega morebitnega podaljšanja,
– določbe o spremembah koncesijske pogodbe,
– določbe o prenehanju koncesijskega razmerja,
– določbe o reševanju sporov,
– pogoji odkupa koncesije.
Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene s koncesionarjem Vlada Republike Slovenije.

Za izkoriščanje vodnega energetskega potenciala, ki je predmet te koncesije; in uporabo gospodarske infrastrukture plačuje koncesionar koncedentu letni znesek v višini najmanj 7% od tržne vrednosti proizvedene električne energije. Višina plačila za koncesijo in metodologija za izračun tržne vrednosti proizvedene električne energije se določa v tarifnem delu koncesijske pogodbe.
Plačilo za koncesijo se obračunava in plačuje mesečno. Plačilo za koncesijo ne more biti manjše od zakonsko določenega plačila za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. Najnižje plačilo za koncesijo mora koncesionar plačati koncedentu tudi ob zmanjšanem prihodku od prodaje električne energije,. ki nastane zaradi manjše proizvodnje ali zaradi drugih razlogov.
Plačevanje koncesije za posamezno hidroelektrarno se začne s pričetkom izvajanja koncesije skladno s 3. členom. Od začetka izvajanja koncesije do pričetka obratovanja posamezne elektrarne se plačuje najnižje plačilo za koncesijo, določeno v prejšnjem odstavku.
Prihodki iz prejšnjih odstavkov so vir proračuna Republike Slovenije in sklada za okolje občine ali občinskega proračuna, če občina ni ustanovila sklada za okolje.
Plačilo za koncesijo se med Republiko Slovenijo in lokalno skupnostjo razdeli takole: najprej je izplačano najnižje plačilo iz drugega odstavka tega člena lokalni skupnosti, preostanek pa se razdeli med Republiko Slovenijo in lokalno skupnostjo, na območju katere so elektrarne, in sicer v razmerju 60: 40 v korist lokalne skupnosti.
Občine si del plačila za koncesijo, ki pripada lokalni skupnosti, razdelijo skladno z metodologijo za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč.

Koncesionar krije vse stroške plačila za koncesijo iz 16. člena te uredbe in vse stroške, ki nastanejo na podlagi 7. člena te uredbe.
Koncesionar krije tudi vse stroške povzročitelja obremenitve okolja v skladu z zakonom in nadomestne stroške ureditve prostora, ki nastanejo zaradi izkoriščanja vodnega energetskega potenciala, ki je predmet koncesije.
Koncesionar krije vse stroške javne službe na celotnem odseku spodnjega toka reke Save iz 1. člena te uredbe v skladu z zakonom.
Koncesionar poravna vse davščine in druge javne dajatve, ki izvirajo iz dejavnosti koncesionarja.

Zakonitost dela koncesionarja nadzirajo pristojni inšpekcijski organi. Nadzor obsega: nadzor nad uresničevanjem zakonov in drugih predpisov, ki se nanašajo na poslovanje gospodarskih družb, proizvodnjo, prenos in oskrbo z električno energijo, varstvo porabnikov električne energije in izvajanje predpisanih ukrepov.
Finančno poslovanje koncesionarja nadzirajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije. Nadzor obsega: revidiranje oziroma preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov ter podatkov in metod, uporabljenih pri njihovem sestavljanju, in na tem temelječe dajanje strokovnih mnenj, ali računovodski izkazi resnično kažejo stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov ter poslovni izid koncesionarja.
Izkoriščanje vodnega energetskega potenciala, ki je predmet koncesije, nadzoruje Ministrstvo za okolje in prostor. Nadzor obsega: upravni in vodnogospodarski inšpekcijski nadzor.

Javnost se o izvajanju določb te uredbe in izvajanju na njeni podlagi podeljene koncesije obvešča v skladu z zakonom.

Koncesija preneha:
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe v skladu z zakonom;
2. z odvzemom koncesije, in to ne glede na določbe koncesijske pogodbe:
– če koncesionar ne prične izvajati koncesije v določenem roku,
– zaradi ponovljenih, hudih in dokumentiranih primerov neučinkovite oziroma neustrezne kakovosti proizvedene električne energije, nastalih po izključni krivdi koncesionarja,
– ob stečaju koncesionarja.
V primerih iz prejšnje točke tega člena lahko koncedent koncesionarju odvzame koncesijo, povrniti pa mu mora vložena sredstva;
3. z odkupom koncesije v skladu z zakonom;
4. v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.