Na podlagi tretjega odstavka 69. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93) minister za šolstvo in šport izdaja

Za bivanje v študentskih domovih, ki jih je ustanovila ali soustanovila Republika Slovenija oziroma se financirajo ali sofinancirajo iz javnih sredstev, lahko prosi vsak državljan Republike Slovenije, če:
1. ima status rednega študenta v skladu z zakonom,
2. povprečni bruto dohodek na člana družine, dosežen v prvem trimesečju tekočega leta, ne presega 150% povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju,
3. ima stalno prebivališče oddaljeno najmanj 25 km od kraja študija,
4. ni bil izključen iz študentskega doma.
Za bivanje v študentskem domu lahko prosi tudi študent, čigar stalno prebivališče je od kraja študija oddaljeno manj kot 25 km,
– če ima do najbližjega postajališča javnega prevoznega sredstva najmanj 4 km,
– če nima več kot dvakratne možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi dnevno.

Študentom, vpisanim v prvi letnik visokošolskih zavodov, se upoštevata uspeh pri maturi ali zaključnem izpitu in uspeh v zadnjem letniku srednje šole. Če se je študent vpisal na visokošolski zavod brez mature ali zaključnega izpita, se upoštevata uspeha zadnjih dveh opravljenih letnikov srednje šole.
Uspeh se točkuje tako, da se vsota povprečnih ocen predmetov mature ali zaključnega izpita in predmetov zadnjega letnika oziroma zadnjih dveh opravljenih letnikov srednje šole pomnoži s 16. Najvišje možno število točk je 160.;
Študentom, vpisanim v drugi ali višji letnik, in študentom podiplomskega študija se upošteva njihov dotedanji študijski uspeh.
Študentom prvega letnika podiplomskega študija se upošteva študijski uspeh dodiplomskega študija.
Uspeh se točkuje tako, da se povprečna ocena pomnoži z 20. Najvišje možno število točk je 200.
Ne glede na povprečno oceno dobi ponavljalec 60 točk.
Študentki materi, ki bo imela med študijem otroka pri sebi, se prišteje še 50% točk, dodeljenih za uspeh.

Materialni položaj se točkuje tako, da se razlika med 150 odstotki povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji in. povprečnim bruto dohodkom na člana družine, izraženim v odstotkih, pomnoži z 1,7.

Oddaljenost stalnega prebivališča od kraja študija se točkuje tako, da se število kilometrov pomnoži z 0,7. Najvišje število točk je 100.

Če študent predloži dokazila pristojnih organizacij oziroma organov (socialno skrbstvo, specialistični zdravstveni zavod, invalidska komisija, upravni organ) o težkem socialnem in zdravstvenem položaju (brez staršev oziroma skrbnikov, najmanj 80% invalid, težak bolnik, težke socialne razmere, nezaposleni starši oziroma skrbniki), mu komisija za sprejem po individualni obravnavi lahko k točkam za materialni položaj dodeli še do 50% točk.

Če ima po merilih iz 2., 3., 4. in 5. člena tega pravilnika več študentov za sprejem v študentski dom enako število točk, se razvrstijo na prednostni seznam glede na uspešnost študija.

O sprejemu v študentski dom in o podaljšanju bivanja ter o drugih zadevah, ki jih določa ta pravilnik, odloča komisija za sprejem študentov v študentski dom (v nadaljnjem besedilu: komisija za sprejem).
Komisija ima 7 članov. 2 člana sta iz vrst visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, 2 člana sta predstavnika financerjev študentskih domov, 1 član je iz vrst študentov stanovalcev študentskih domov, 1 član je izmed zaposlenih v študentskih domovih, 1 član je iz vrst študentov, ki ne bivajo v študentskih domovih.

O pritožbah zoper odločitve komisije za sprejem odloča komisija za pritožbe.
Komisija za pritožbe ima 5 članov. 1 član je iz vrst visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, 1 član je predstavnik financerjev študentskih domov, 1 član je iz vrst študentov stanovalcev študentskih domov, 1 član je izmed zaposlenih v študentskih domovih in 1 član iz vrst študentov, ki ne bivajo v študentskih domovih.

Za območje vsakega kraja, v katerem je sedež enega ali več študentskih domov oziroma visokošolskih zavodov, če so študentski domovi v njihovi sestavi (v nadaljnjem besedilu: visokošolsko središče), minister, pristojen za visoko šolstvo, imenuje komisijo za sprejem in komisijo za pritožbe.
Člani komisije za sprejem in komisije za pritožbe so imenovani za dve leti in so lahko ponovno imenovani. Predsednik in namestnik predsednika se izvolita izmed članov komisij za dve leti in sta lahko ponovno izvoljena.
Komisija za sprejem in komisija za pritožbe odločata s sklepi. Odločitve so veljavno sprejete, če je na seji navzoča večina članov in je za sprejem odločitve glasovala večina vseh članov komisije.
Sklepi komisije za sprejem se objavijo najkasneje tri dni po sprejemu na oglasnih deskah komisije, visokošolskih zavodov in študentskih domov.
Sklepi komisije za pritožbe so dokončni in se vročijo študentu.

Upravno-administrativne in strokovne naloge komisije za sprejem in komisije za pritožbe lahko na podlagi pogodbe z ministrstvom, pristojnim za visoko šolstvo, opravljajo tajništvo univerze, tajništvo samostojnega visokošolskega zavoda, študentska organizacija, študentski dom ali druge pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje te dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: strokovna služba).
Sedež komisije za sprejem in komisije za pritožbe je na sedežu njune strokovne službe.
Delo komisij in strokovne službe financira ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.

Strokovna služba opravlja naslednje naloge: – pripravlja in pošilja komisijam vsa potrebna gradiva, – sodeluje pri pripravi razpisa za sprejem oziroma podaljšanje bivanja
– sprejema in pregleduje popolnost prošenj in pritožb,
– pisno poziva študente, da v roku, določenem s tem pravilnikom, dopolnijo nepopolne vloge,
– opravlja točkovanje v skladu s tem pravilnikom,
– pripravlja predloge prednostnih seznamov,
– študentskim domovom pošilja sklepe komisij,
– obvešča študente o možnosti vselitve po prednostnem seznamu,
– študentom pošilja sklepe komisije za pritožbe,
– vodi evidenco o izvršenih sklepih komisij,
– opravlja naloge, ki jih odredita komisiji, ter druge naloge v skladu s tem pravilnikom.

Sklepe komisije za sprejem in komisije za pritožbe izvršujejo študentski domovi.
Študentski domovi sproti obveščajo komisijo za sprejem o prostih zmogljivostih in. vseljenih študentih.

Študentski domovi oziroma visokošolski zavodi, če so študentski domovi v njihovi sestavi enkrat letno, praviloma hkrati z razpisom za vpis na visokošolske zavode, najkasneje pa do 1. junija objavijo razpis za sprejem in podaljšanje bivanja v študentskih domovih. O vsebini razpisa si mora študentski dom oziroma visokošolski zavod, če je študentski dom v njegovi sestavi, pred objavo pridobiti mnenje ministra, pristojnega za visoko šolstvo.
Razpis obsega rok in naslov za oddajo prošenj ter seznam prilog k prošnji.
Priloge, ki jih je treba priložiti prošnji za sprejem, so:
– fotokopija potrdila o državljanstvu Republike Slovenije,
– potrdilo o vpisu ali fotokopija študentske izkaznice (v nadaljnjem besedilu: dokazilo o statusu študenta),
– potrdilo o opravljenih izpitih oziroma fotokopije spričevala o maturi ali zaključnem izpitu in zadnjem oziroma zadnjih dveh opravljenih letnikih srednje šole,
– potrdilo o stalnem prebivališču.
– potrdilo o številu družinskih članov,
– dokazila o materialnem položaju študenta in njegove družine.
Študent, ki uveljavlja sprejem v študentski dom na podlagi drugega odstavka 1. člena in 5. člena tega pravilnika, mora prošnji priložiti tudi dokazila ustreznih organizacij oziroma organov.

Prošnja za sprejem v študentski dom se pošlje s priporočeno pošiljko komisiji za sprejem.
Prošnja se vloži na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika (obrazec št. 1).
Komisija za sprejem ugotovi, ali študent izpolnjuje pogoje iz 1. člena tega pravilnika in na podlagi meril, določenih v 2., 3., 4., 5. in 6. členu tega pravilnika do 31. 8. s sklepom določi začasni prednostni seznam.
Nepopolnih prošenj komisija za sprejem pri določanju začasnega prednostnega seznama ne obravnava, ampak jih odloži in zahteva, da jih študentje dopolnijo najkasneje v osmih dneh po končanem vpisu v skladu z zakonom.
Komisija za sprejem najkasneje v enaindvajsetih dneh po končanem vpisu obravnava dopolnjene; prošnje, in. s sklepom določi dokončni prednostni seznam po doseženem številu točk.
Prednostna seznama iz tretjega in petega odstavka tega člena se objavita najkasneje v treh dneh po tem, ko sta določena, na oglasnih deskah komisije za sprejem, študentskih domov in visokošolskih zavodov z območja visokošolskega središča. Z dnem objave dokončnega prednostnega seznama se preneha uporabljati začasni prednostni seznam.
Če komisija za sprejem dvomi o resničnosti fotokopij dokumentov, lahko zahteva na vpogled originalne dokumente.

Študent, ki želi podaljšati bivanje v študentskem domu, mora poslati komisiji za sprejem prošnjo za podaljšanje bivanja v roku, določenem z razpisom, najkasneje pa do 20. avgusta.
Prošnja se vloži na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika (obrazec št. 2).
Dokazilo o statusu študenta je treba poslati najkasneje v osmih dneh po zaključku vpisa.

Komisija za sprejem s sklepom odloča o prošnjah za podaljšanje bivanja najkasneje v enaindvajsetih dneh po končanem vpisu.
Seznam študentov, ki jim je podaljšano bivanje, komisija za sprejem objavi najkasneje v treh dneh po njegovem sprejemu na oglasnih deskah komisije za sprejem, študentskih domov in visokošolskih zavodov z območja visokošolskega središča.

Študent se lahko pritoži komisiji za pritožbe v petnajstih dneh po objavi sklepa komisije za sprejem. Pravočasno. vložena pritožba zoper sklep komisije za sprejem zadrži njegovo izvršitev.
Komisija za pritožbe mora o pritožbi odločiti v tridesetih dneh po prejemu pritožbe.
Zoper sklepe komisije za pritožbe se lahko sproži spor pred sodiščem, pristojnim za delovne in socialne spore, v petnajstih dneh od vročitve sklepa, kar ne zadrži njegove izvršitve.

V študentski dom se študenti vseljujejo kot dopuščajo proste zmogljivosti, po vrstnem redu, določenem s prednostnima seznamoma.
Študentoma, materi in očetu, ki bosta imela med študijem otroka pri sebi, se dodeli skupna soba.

Ob vselitvi študent sklene s študentskim domom nastanitveno pogodbo. Nastanitvena pogodba se sklene za eno študijsko leto oziroma semester in se podaljšuje z aneksom.
Za zavarovanje plačila stanarine in drugih finančnih obveznosti mora študent pred sklenitvijo nastanitvene pogodbe predložiti overjeno izjavo poroka.
Študent lahko kadarkoli odstopi od nastanitvene pogodbe in se izseli iz študentskega doma.
Študentski dom lahko prekine nastanitveno pogodbo, če študent:
– huje krši pravila domskega reda in je izključen iz študentskega doma,
– ne izpolnjuje drugih obveznosti, določenih v nastanitveni pogodbi,
– je sprejet v študentski dom na podlagi neresničnih podatkov.
Študent se mora izseliti iz študentskega doma v osmih dneh od dneva poteka, odstopa ali prekinitve nastanitvene pogodbe.

Za sprejem in podaljšanje bivanja študentov v študentskih domovih, ki so vpisani na visokošolske zavode v študijskem letu 1993/94, se do konca tega študijskega leta uporabljajo predpisi in splošni akti visokošolskih zavodov, ki so veljali 1. 10. 1993 in niso v nasprotju z zakonom o visokem šolstvu (Uradni list Republike Slovenije, št. 67/93).

Minister, pristojen za visoko šolstvo, imenuje člane komisij za sprejem in člane komisij za pritožbe najkasneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.