Izvršni svet Skupščine občine Črnomelj je na podlagi 40. člena statuta občine Črnomelj (Uradni list RS, št 3/93) na seji dne 7. 4. 1993 sprejel
PRAVILNIK
o kreditiranju zasebne stanovanjske gradnje
I. UVODNA DOLOČILA
1. člen
S tem pravilnikom ureja občina Črnomelj (med nadaljnjim besedilom: občina):
– strukturo namembnosti proračunskih sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje in
– osnove in merila za kreditiranje zasebne stanovanjske gradnje občanov.
II. NAMEMBNOST PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA KREDITIRANJE STANOVANJSKE GRADNJE
2. člen
Proračunska sredstva za kreditiranje stanovanjske gradnje se uporabljajo:
– za kreditiranje nakupa novih stanovanj, zgrajenih v okviru občinskega programa stanovanjske gradnje;
– za kreditiranje nakupa novih stanovanj, pridobljenih z boljšo izrabo obstoječih stanovanjskih površin in z racionalnejšo izrabo skupnih delov ter naprav stanovanjskih hiš v okviru kompleksne prenove stanovanjskih hiš v skladu s plani občine;
– za kreditiranje individualne gradnje stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov;
– za kreditiranje prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov.
3. člen
Kreditiranje stanovanjske gradnje se izvaja v skladu s plani občine, v skladu z obsegom in dinamiko priliva proračunskih sredstev ter v skladu z namembnostjo teh sredstev.
Izvršni svet lahko med letom sklene, da se sredstva za kreditiranje stanovanjske gradnje razporedijo tudi v drugačnem razmerju, če se izkaže, da sredstva ob planski razporeditvi ne bi bila v celoti racionalno uporabljena.
4. člen
Za vodenje postopkov in za pripravo predlogov kreditiranja imenuje izvršni svet komisijo za kreditiranje (med nadaljnjim besedilom: komisija), ki šteje skupaj s predsednikom tri člane in tri namestnike. Naloge in pristojnosti komisije so določene s tem pravilnikom.
5. člen
Na podlagi posebne pogodbe med občino in banko o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti pri poslovanju s sredstvi za kreditiranje stanovanjske gradnje opravlja banka v svojem imenu in za račun občine v zvezi s poslovanjem s sredstvi za kreditiranje stanovanjske gradnje vse bančne, finančne, knjigovodske in administrativno tehnične posle.
III. KREDITIRANJE ZASEBNE STANOVANJSKE GRADNJE
1. Splošni in posebni pogoji za kreditiranje zasebne stanovanjske gradnje občanov
6. člen
Občan ima pravico do posojila pod pogoji, ki so določeni s tem pravilnikom za:
– gradnjo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše;
– prenovo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše;
– nakup novega stanovanja, zgrajenega v okviru občinskega programa stanovanjske gradnje in
– nakup novega stanovanja, pridobljenega z boljšo izrabo obstoječih stanovanjskih površin ter z racionalnejšo izrabo skupnih delov in naprav stanovanjskih hiš v okviru kompleksne prenove stanovanjskih hiš v skladu s plani občine:
7. člen
Upravičenec do posojila iz prejšnjega člena je občan,. ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– je državljan Republike Slovenije;.
– ima stalno bivališče na območju občine Črnomelj;
– nima ustreznega standardnega stanovanja;
– gradi, prenavlja ali kupuje stanovanje oziroma stanovanjsko hišo na območju občine Črnomelj;
– je lastnik nepremičnine, če gre za prenovo ali gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše;
– ima zgrajeno stanovanjsko hišo do najmanj tretje gradbene faze, če gre za individualno gradnjo;
-ima sklenjeno kupoprodajno pogodbo, za nakup novega stanovanja v okviru programa gradnje ali prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v občini Črnomelj;
– ima veljavno gradbeno dovoljenje, če gre za gradnjo stanovanj ali stanovanjske hiše ali potrdilo o priglasitvi del, če gre za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše;
– ne prejema denarnega dodatka ali subvencije za najemnino po določilih zakona o socialnem varstvu.
Do posojila ni upravičen občan, ki:
– je lastnik oziroma solastnik stanovanja, odkupljenega po določilih stanovanjskega zakona;
– je sam ali njegov ožji družinski član, s katerim živi v skupnem gospodinjstvu, najemnik primernega stanovanja, ki ga je možno odkupiti po določilih stanovanjskega zakona.
8. člen
Za primerno, oziroma standardno stanovanje se šteje v skladu s tem pravilnikom stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje, sanitarnih prostorov in predsobe še toliko spalnega prostora, da zadošča stanovanjskim potrebam lastnika oziroma najemnika in njunih ožjih družinskih članov, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu.
Šteje se, da zadošča spalnica oziroma soba za dve osebi, kabinet pa za eno osebo.
Za primerno oziroma standardno stanovanje se šteje tudi stanovanje, ki glede na število družinskih članov dosega naslednjo površino:
m2
1 44
2 52-63
3 63-76
4 69-85
5 85-102
6 98-110
Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se prizna še 10 m2. Ne glede na stanovanjsko površino in število bivalnih prostorov pa se šteje za nestandardno oziroma neprimerno tudi tisto stanovanje, ki je objektivno tako. dotrajano, da ni več primerno za bivanje.
9. člen
Izjemoma je lahko upravičen do posojila tudi občan, ki ima standardno oziroma primerno najemno stanovanje, če bo z gradnjo, prenovo ali nakupom novega stanovanja oziroma stanovanjske hiše izpraznil najemno stanovanje in ga praznega izročil lastniku najpozneje v treh letih po dodelitvi posojila.
V teh primerih skleneta občina in občan pred koriščenjem posojila pogodbo s katero uredita medsebojne pravice in obveznosti.
Če občan ne izprazni najemnega stanovanja v roku, ki je določen v prvem odstavku tega člena, dospe posojilo po izteku roka za izpraznitev stanovanja takoj v celoti v vračilo.
10. člen
Občan, ki mu je bilo dodeljeno posojilo za nakup novega stanovanja v okviru občinskega programa stanovanjske graditve ali kompleksne prenove stanovanjskih hiš, je ne glede na rok, ki je določen v prvem odstavku prejšnjega člena, dolžan izprazniti najemno stanovanje in ga praznega izročiti lastniku v tridesetih dneh od dneva, ko mu je bilo kupljeno stanovanje izročeno v skladu s kupoprodajno pogodbo.
11. člen
Do posojila ni upravičen občan, ki že stanuje v lastnem standardnem oziroma primernem stanovanju ali je sam ali kdo od družinskih članov lastnik takega vseljivega stanovanja.
12. člen
Do posojila je upravičen le eden od investitorjev gradnje ali prenove istega stanovanja oziroma iste stanovanjske hiše in le eden od kupcev istega novega stanovanja.
13. člen
Če več investitorjev oziroma kupcev istega stanovanja ali iste stanovanjske hiše izpolnjuje pogoje za uvrstitev na prednostno listo upravičencev do posojila, se med seboj sporazumejo, kdo bo kandidiral za posojilo. Če se investitorji oziroma kupci istega stanovanja ali stanovanjske hiše ne morejo sporazumeti, kdo bo kandidiral za posojilo v smislu prejšnjega odstavka, se na prednostno listo uvrsti investitor oziroma kupec, ki je dosegel v preteklem letu najnižji povprečni mesečni osebni dohodek.
14. člen
Občan je upravičen do posojila za gradnjo stanovanjske hiše, dokler v hiši nima dograjenega standardnega oziroma primernega stanovanja.
Občan je upravičen do posojila za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše, dokler nima v okviru prenovitvenih del dograjenega standardnega oziroma primernega stanovanja.
15. člen
Občan je v okviru prenove stanovanja ali stanovanjske hiše upravičen do posojila le za tista prenovitvena dela, s katerimi se poveča koristna stanovanjska površina ali število bivalnih prostorov v okviru stanovanjskih standardov, ali so določena s tem pravilnikom, izboljšajo očitno nefunkcionalna stanovanja ali stanovanja, ki so neprimerna za bivanje, zgradijo manjkajoče sanitarije ali s katerimi se prenovijo dotrajani gradbeni elementi stanovanja ali stanovanjske hiše večjega obsega.
16. člen
Za družinskega člana občana se po tem pravilniku štejejo njegov zakonec ali oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, njuni otroci in posvojenci, starši ter posvojitelji in osebe, ki sta jih po zakonu dolžna preživljati in živijo z njima v skupnem gospodinjstvu.
17. člen
Pri ugotavljanju skupnih prihodkov občana in njegove družine se v skladu s tem pravilnikom upoštevajo vsi doseženi osebni dohodki, nadomestila osebnega dohodka, pokojnine, invalidnine, socialne pomoči in drugi dokazljivi dohodki.
2. Osnove in merila za sestavo prednostne liste upravičencev do posojila
18. člen
Posojila se dodeljujejo na podlagi prednostne liste. Pri določanju prednostne liste se upoštevajo naslednje osnove in merila:
– stanovanjske razmere;
– materialne, socialne in zdravstvene razmere;
– delovna doba;
– sodelovanje na prejšnjih razpisih in
– kadrovska stanovanja
Za ocenjevanje osnov in meril iz prejšnjega odstavka se uporablja naslednji sistem točkovanja:
A. Stanovanjske razmere
1. Stanovanjski status točk
a) nima stanovanja (stanuje pri starših ali sorodnikih kot uporabnik
stanovanja, ki po stanovanjskih standardih zadošča le za potrebe staršev
oziroma sorodnikov ali je podstanovalec) 15
b) stanuje v prostorih, ki po stanovanjskih standardih ne štejejo za
stanovanja (provizorij, barake, odpisana ali popolnoma dotrajana
stanovanja in podobno) 12
c) stanuje v nestandardnem stanovanju 3
2. Pogoji bivanja
(po tem kriteriju se ocenjujejo stanovanjske razmere v vseh primerih
stanovanjskega statusa iz prejšnje točke):
a) vlažnost
– stanovanje je zelo vlažno in je zato neprimerno za bivanje 10
– vlažnost je močneje prisotna v večini bivalnih prostorov in
otežuje bivalne razmere 6
– stanovanje je zmerno vlažno 3
b) mračnost
– stanovanje je zelo mračno 5
– stanovanje je mračno 3
– stanovanje je zmerno mračno 1
c) stanovanjska površina, ki odpade na enega uporabnika stanovanja
– do 5 m2 8
– nad 5-7 m2 6
– nad 7-9 m2 4
– nad 9-11 m2 2
d) stanovanje je brez posameznih pritiklin ali z njihovo souporabo
– stanovanje je brez kuhinje ali kuhinjske niše 3
– WC ni v stanovanju 3
– WC je skupen za več stanovanj 2
– stanovanje je brez kopalnice 4
– souporaba kopalnice, če vsi uporabniki niso družinski člani 1
– v stanovanju ni vodovoda 4
e) utesnjenost v stanovanju
– dve družini v istem stanovanju 4
– tri ali več družin v istem stanovanju 6
f) funkcionalnost stanovanja
– stropi visoki nad 3 m 1
– vhod v posamezni bivalni prostor je neposredno iz hodnika, ki
je v souporabi z drugimi stanovanji (brez predsobe) 2
– vhod v posamezni bivalni prostor je neposredno z dvorišča
(brez vetrolova) 3
B. Materialne, socialne in zdravstvene razmere
1. Skupni dohodek na družinskega člana (po tem kriteriju se ocenjuje povprečni
mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu, izražen v odstotkih od
povpr. mesečn. osebn. dohodka na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem
letu):
– do 50% 10
– nad 50-65% 8
– nad 65-80% 6
– nad 80-95% 4
– nad 95-110% 2
2. Zdravstvene razmere
a) zdravstvene razmere občana
– invalidnost (kategoriziran delovni invalid ali invalid z nad 40%
invalidnostjo) 6
b) zdravstveno stanje družine,
– invalidnost odraslega člana (kategoriziran invalid ali
invalid z nad 40% invalidn.) 4
– telesna ali duševna prizadetost otroka (upoštevajo se otroci, ki so
razvrščeni na podlagi odločbe prist. organa v skladu s pravilnikom o razvršč.
razvida otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem
in duševnem razvoju, ki ga je izdal Republ. sekretariat za vzgojo in
izobraževanje in je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 18/77)
– za vsakega otroka 4
3. Druge socialne razmere
– za vsakega otroka, ki ga občan preživlja 5
– mlada družina (po tem kriteriju se ocenjujejo tiste mlade družine,
ki imajo najmanj enega otroka, pri katerih je najmanj eden od staršev
zaposlen in pri katerih oba starša nista starejša od 35 let) 10
– če v stanovanju živijo 3 ali več generacij 3
C. Delovna doba
1. Delovna doba
– za vsako dopolnjeno leto delovne dobe 0,5 točke, vendar največ 10
D. Sodelovanje na prejšnjih razpisih
– občan, ki je že bil pravnomočno uvrščen na prednostni listi upravičencev do
posojila, vendar mu posojilo ni bilo dodeljeno zaradi pomanjkanja denarja ali
mu ni bilo dodeljeno do pripadajočega zneska (ne upoštevajo se primeri, ko
občanu ni bilo dodeljeno posojilo do pripadajočega zneska, ker je sam zaprosil
za nižji znesek)
– za vsako uvrstitev na prednostni listi 5
E. Kadrovska stanovanja
– občan, kije najemnik kadrovskega stanovanja 5
19. člen
Pri enakem številu točk ima prednost pri uvrstitvi na prednostno listo in pri dodelitvi posojila po naslednjem vrstnem redu občan:
– ki je dosegel več točk po kriterijih stanovanjskih razmer;
– ki ima najnižji dohodek na družinskega člana v preteklem letu;
– ki preživlja več otrok;
– ki ima daljšo delovno dobo ali
– ki je bil večkrat uvrščen na prednostno listo, pa mu posojilo ni bilo dodeljeno ali mu ni bilo dodeljeno do pripadajočega zneska zaradi pomanjkanja denarja.
3. Postopek za sestavo prednostne liste in za dodeljevanje posojil
20. člen
Stanovanjska posojila se dodeljujejo v skladu s prednostno listo, ki se sestavi z evidentiranjem upravičencev, z ugotavljanjem izpolnjevanja splošnih in posebnih pogojev ter z ocenjevanjem osnov in meril iz 18. člena tega pravilnika.
21. člen
Evidentiranje upravičencev do posojila se opravi enkrat letno za tekoče koledarsko leto z javnim razpisom.
Sklep o objavi razpisa posojila sprejme izvršni svet. Razpis posojila se objavi na krajevno običajen način v lokalnem ali dnevnem časopisu.
22. člen
Razpisani rok za vlaganja prijav je 30 dni po objavi razpisa. Rok za objavo rezultatov razpisa je 45 dni od izteka razpisnega roka.
23. člen
Po izteku razpisnega roka komisija pregleda vse prispele prijave, izloči vse prepozne in nepopolne prijave ter prijave udeležencev razpisa za katere je mogoče iz prijave in priložene dokumentacije ugotoviti, da ne izpolnjujejo splošnih ali posebnih pogojev za uvrstitev na prednostno listo upravičencev do posojil. Po ogledu in ocenitvi stanovanjskih razmer udeležencev razpisa in gradbenega stanja objektov, ki jih udeleženci razpisa gradijo ali prenavljajo, se sestavijo zapisniki, ki jih podpišejo vsi člani komisije.
24. člen
Po ogledu stanovanjskih razmer in gradbnega stanja objektov, ki se gradijo ali prenavljajo in po razjasnitvi vseh dejstev, ki so pomembna za odločanje, o občanovi pravici do posojila, se ponovno oceni izpolnjevanje splošnih in posebnih pogojev, nato pa se opravi točkovanje vseh udeležencev razpisa, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje za posojilo.
Po končanem točkovanju sestavi komisija predlog prednostne liste, na katero uvrsti posamezne udeležence razpisa po vrstnem redu glede na število doseženih točk.
Komisija sestavi posebej:
– predlog prednostne liste upravičencev do posojila za zasebno individualno gradnjo stanovanj ali stanovanjskih hiš;
– predlog prednostne liste upravičencev do posojila za prenovo zasebnih stanovanj in stanovanjskih hiš ter za nakup novih stanovanj v okviru občinskega programa graditve stanovanj ali kompleksne prenove stanovanjskih hiš.
Predlog prednostne liste mora vsebovati tudi predlagane zneske dodeljenega posojila.
25. člen
Predlog prednostne liste predloži komisija izvršnemu svetu, ki prouči delo komisije in predlog prednostne liste ter sprejme prednostno listo.
Po sprejetju prednostne liste obvesti upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve vse udeležence razpisa o uvrstitvi na prednostno listo in o znesku dodeljenega posojila ter o morebitnih razlogih, zaradi katerih posamezni udeleženec razpisa ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev na prednostno listo in za dodelitev posojila.
Udeleženci razpisa, ki menijo, da so bile kršene njihove pravice, lahko ugovarjajo v petnajstih dneh po prejemu sklepa izvršnega sveta.
26. člen
Po izteku roka za ugovore uskladi izvršni svet na predlog komisije s prednostno listo vse upravičene pripombe, predloge in ugovore ter o rezultatih postopka za varstvo pravic obvesti vse udeležence razpisa, ki so ugovarjali.
27. člen
Občana, ki je ob udeležbi na razpis zamolčal resnična dejstva ali dal lažne podatke, ki so bistveno vplivali na njegovo uvrstitev na prednostno listo in na obseg njegove pravice do posojila, se ne uvrsti na prednostno listo upravičencev do posojil za tekoče leto, če je že uvrščen na prednostni listi, pa se njegova uvrstitev razveljavi.
4. Višina posojila
28. člen
Posojilo, ki pripada občanu, znaša do 40% predračunske vrednosti. Predračunska vrednost, ki se upošteva pri določanju višine posojila za individualno zasebno gradnjo stanovanj in stanovanjskih hiš, ne sme presegati vrednosti 70 m2 tipične stanovanjske površine.
Pri določanju višine posojila za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš se upošteva dejanska predračunska vrednost prenovitvenih del, ki pa ne sme presegati vrednosti standardnega stanovanja s površino, ki pripada upravičencu glede na število družinskih članov. Pri določanju te stanovanjske površine se upoštevajo stanovanjski standardi, ki so določeni v 8. členu tega pravilnika.
Za določitev predračunske vrednosti iz 1. in 2. odstavka tega člena določi izvršni svet vsako leto ceno za kvadratni meter stanovanjske površine.
Pri določanju višine posojila za nakup novega stanovanja v okviru občinskega programa graditve stanovanj in kompleksne prenove stanovanjskih hiš se upošteva dejanska kupoprodajna cena stanovanja, določena s kupoprodajno pogodbo, vendar ta ne sme presegati vrednosti stanovanjske površine, ki pripada upravičencu glede na število družinskih članov v skladu s stanovanjskimi standardi, ki so določeni v 8. členu tega pravilnika.
29. člen
Dejanska višina posojila, ki pripada občanu, je odvisna od doseženega povprečnega mesečnega prihodka na družinskega člana v preteklem letu v primerjavi s povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.
--------------------------------------------------------------------
Če znaša povpr. mesečni dohodek Pripada občanu posojilo za
na družin, člana v preteki, letu gradnjo, prenovo ali nakup
izražen v naslednjih odstot.od stanovanja, izraženo v na-
povpr. mesečn. OD v Republiki slednjih odstotkih od pred-
Sloveniji v preteklem letu: računske vrednosti:
--------------------------------------------------------------------
do 50% 40%
od 50%-70% 35%
nad 75% 30%
--------------------------------------------------------------------
30. člen
Občan je za isto stanovanjsko hišo ali za isto stanovanje, ki ga gradi ali kupuje in za ista prenovitvena dela, ki jih izvaja, upravičen do posojila le enkrat, če mu je bilo dodeljeno do pripadajočega zneska, do katerega je upravičen glede na osnove in merila v skladu s tem pravilnikom v letu, v katerem se je uvrstil na prednostno listo.
31. člen
Občanom se dodeljuje posojilo do pripadajočega zneska v okviru razpisane vsote za posamezne vrste posojila po vrstnem redu kot so se uvrstili na prednostno listo.
32. člen
V upravičenih primerih, predvsem pa, ko to narekujejo interesi racionalne porabe sredstev, ki so namenjena za posojila, ali če je število upravičencev do posojila, ki so se uvrstili na prednostno listo v očitnem nesorazmerju z razpisano vsoto za posojila, lahko izvršni svet sklene, da se vsem upravičencem linearno za določen odstotek ali znesek znižajo zneski posojila.
V primerih iz prejšnjega odstavka lahko upravičenci uveljavijo razliko do pripadajočega zneska posojila pri enem izmed prihodnjih razpisov posojil.
5. Poraba in vračanje posojila ter medsebojne pravice in obveznosti
33. člen
Po pravnomočnosti sklepa o dodelitvi posojila sklene upravičenec s pooblaščeno banko posojilno pogodbo s katero se določijo medsebojne pravice in obveznosti v skladu s tem pravilnikom.
Občan je dolžan skleniti posojilno pogodbo v enem mesecu po pravnomočnosti sklepa o dodelitvi posojila oziroma v enem mesecu od dneva, ko je na vrsti za koriščenje posojila. Posojilo pa mora izkoristiti najpozneje v šestih mesecih.
Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka ugasne pravica do posojila oziroma do porabe neizkoriščenega dela dodeljenega posojila.
34. člen
Stanovanjsko posojilo je namensko in se lahko črpa le dokumentirano.
35. člen
Občani, ki jim je bilo dodeljeno posojilo, črpajo posojilo po vrstnem redu kot so se uvrstili ha prednostno listo in v skladu z dinamiko oblikovanja proračunskih sredstev, namenjenih za kreditiranje stanovanjske graditve v tekočem letu.
36. člen
Obrestna mera za stanovanjska posojila mora ohranjati realno vrednost posojenega denarja in pokrivati planirane stroške poslovanja s sredstvi za kreditiranje stanovanjske graditve v posameznem koledarskem letu.
Konkretno višino obrestne mere določi za vsako koledarsko leto pred objavo razpisa izvršni svet.
37. člen
Posojilno terjatev je dolžan občan zavarovati tako:
– da s posebno izjavo dovoli, da se mu od vseh njegovih osebnih dohodkov odteguje mesečna anuiteta in nakazuje banki ter,
– da dodeljeno posojilo zavaruje pri zavarovalnici.
38. člen
Občan vrača posojilo v mesečnih anuitetah.
Odplačilna doba ne more biti krajša od 24 mesecev, mesečna anuiteta pa ne nižja od 5% povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.
Najdaljša odplačilna doba je 20 let.
39. člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena je občan dolžan takoj v celoti vrniti dodeljeno posojilo:
– če delno ali v celoti ne izkoristi posojila v skladu z njegovo namembnostjo;
– če se ugotovi, da je med postopkom za dodelitev posojila zamolčal resnična dejstva ali dal lažne podatke, ki so bistveno vplivali na njegovo pravico do posojila;
– če v pogodbeno dogovorjenem roku ne izprazni najemnega stanovanja ter ga ne izroči lastniku ali
– če pravočasno ne poravna najmanj tri zaporedne mesečne obroke in jih ne plača tudi v nadaljnjih tridesetih dneh po dospelosti zadnjega neplačanega obroka.
V primerih iz prejšnjega odstavka se neodplačani del posojila revalorizira po stopnji, po kateri revalorizira stanovanjska posojila banka.
III. KONČNI DOLOČBI
40. člen
Šteje še, da so tudi v smislu tega pravilnika prejeli posojilo do pripadajočega zneska vsi tisti občani, ki so do uveljavitve tega pravilnika prejeli posojila do pripadajočega zneska iz združenih sredstev vzajemnosti in iz sredstev družbene pomoči v skladu z osnovami in merili, ki so bila določena v pravilniku o pogojih in merilih za solidarnostno reševanje stanovanjskih vprašanj v občini Črnomelj (sprejetega na seji skupščine SIS občine Črnomelj dne 27. 9. 1988).
41. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po njegovi objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Z dnem veljavnosti tega pravilnika neha veljati pravilnik objavljen v Uradnem listu RS, št. 4/94.
Št. 362-30/93
Črnomelj, dne 7. aprila 1994.
Predsednik
Izvršnega sveta
Skupščine občine Črnomelj
Anton Horvat, dipl. ek. l. r.
