Na podlagi III. točke sprememb in dopolnitev statuta občine Kočevje (Uradni list RS, št. 53/93) je določila statutarnopravna komisija SO Kočevje na seji dne 19. 11. 1993 prečiščeno besedilo statuta občine Kočevje. Prečiš- ceno besedilo statuta občine Kočevje je sestavljeno iz statuta občine Kočevje (Uradni list RS, št. 18/91) in sprememb in dopolnitev statuta občine Kočevje (Uradni list RS, št. 53/93), v katerih je navedeno, kdaj je začel veljati statut občine Kočevje in kdaj njegove spremembe.

Statut občine določa pravice in obveznosti občine, način oblikovanja, organizacijo, pristojnosti in delo skupščine občine in njenih organov ter druga vprašanja skupnega pomena.

Občina je kot temeljna družbenopolitična skupnost družbena pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo ustava, zakon in ta statut.
Občino predstavlja predsednik skupščine občine. Občino kot družbenopravno osebo pa zastopa izvršni svet skupščine občine kot izvršilni organ.

Sedež občine Kočevje je v Kočevju, Ljubljanska cesta 26.
Občina je ustanovljena po zakonu pod pogoji in po postopku, ki jih določa zakon. O združitvi z drugo občino ali spremembi svojega območja odloča skupščina občine pod pogoji in po postopku v skladu z zakonom.
Praznik občine je 3. oktober.
Grb, zastavo in druge simbole občine določi skupščina občine s splošnim aktom.

Občina zaslužnim občanom in drugim posameznikom ter pravnim osebam podeljuje priznanja in nagrade.
Vrste, pogoje in način podeljevanja priznanj in nagrad občine določi skupščina občine, z odlokom.

Z družbenim planom občine se v skladu z njeno pristojnostjo in odgovornostjo določijo cilji, naloge in ukrepi za skladen razvoj na področjih družbenih dejavnosti, gospodarske infrastrukture, poselitve in urejanja prostora, varstva in izboljšanja okolja ter varovanja naravne in kulturne dediščine.
Družbeni plan se pripravi v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja področje planiranja.
Izvršni svet v okviru svojih pristojnosti z letnimi programi zagotavlja pogoje za uresničevanje družbenega plana, spremlja in analizira uresničevanje družbenega plana in o tem poroča skupščini.

Občina spremlja, usmerja in usklajuje razvoj gospodarskih dejavnosti in samostojnega osebnega dela ter zagotavlja pogoje in sprejema ukrepe za njihov skladen razvoj.
Občina skrbi za skladen razvoj vzgoje in izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, kulture, telesne kulture, otroškega varstva, zaposlovanja, socialnega skrbstva, raziskovalne dejavnosti in drugih družbenih dejavnosti.

V okviru družbenih planov občine in prostorskih izvedbenih aktov se zagotavljajo možnosti in pogoji za razvoj dejavnosti v prostoru in usklajeno namensko rabo prostora, pogoji za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje ter možnosti in način pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč.
Občina skrbi za varstvo naravnega in ustvarjenega človekovega okolja, vodnih virov, zraka in tal pred onesnaževanjem ter za varstvo pred hrupom.

Sredstva za splošne in skupne družbene potrebe se zagotavljajo in njihova razporeditev določi v občinskem proračunu.
Sredstva občinskega proračuna se uporabljajo za financiranje:
– družbenih dejavnosti in socialne varnosti,
– gospodarske infrastrukture,
– občinskih upravnih organov in služb ter drugih organov občine,
– osnovnih dejavnosti krajevnih skupnosti,
– drugih obveznosti občine, ki jih določa zakon ali splošni akt skupščine.
Če občinski proračun ni sprejet v roku določenim s predpisom, se začasno financiranje izvaja po proračunu prejšnjega leta.
O izvajanju proračuna in o uporabi sredstev mora izvršni svet poročati skupščini občine najmanj dvakrat letno.

Občani uresničujejo pravice in dolžnosti občine po delegatih v skupščini občine, z osebnim izjavljanjem ter z organiziranjem v krajevne skupnosti.

Z javno razpravo o najvažnejših vprašanjih, pomembnih za politični, gospodarski, kulturni in socialni razvoj v občini, se zagotavlja neposredna in aktivna udeležba in vpliv občanov in njihovih organizacij v postopku priprav za sprejemanje odločitev o vprašanjih, ki imajo skupen in splošen pomen.
Skupščina občine mora dati pred sprejemom v javno razpravo:
– osnutek novega statuta oziroma sprememb in dopolnitev obstoječega statuta občine Kočevje,
– osnutek družbenega plana občine Kočevje, – osnutek sklepa o razpisu referenduma,
– osnutek sklepa o razpisu javnega posojila,
– osnutek drugih aktov, za katere to določa zakon.

Vprašanja skupnega pomena, skupne interese in skupne potrebe usklajujejo in uresničujejo občani določenega območja v krajevni skupnosti.
Na območju občine Kočevje so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti:
– Kočevje mesto
– Rudnik – Šalka vas
– Ivan Omerza
– Stara cerkev
– Struge
– Poljanska dolina ob Kolpi
– Kočevska Reka
– Kostel
– Osilnica
– Draga.

Delovanje krajevne skupnosti ureja statut krajevne skupnosti. Osnutek statuta krajevne skupnosti pripravi svet krajevne skupnosti in ga da v obravnavo zborom občanov v krajevni skupnosti. Na osnovi pripomb pripravi svet krajevne skupnosti predlog. Statut krajevne skupnosti sprejemajo občani na zborih občanov.
Statut krajevne skupnosti je sprejet, če je zanj glasovalo dve tretjini navzočih občanov na zborih občanov v krajevni skupnosti.
Statut krajevne skupnosti začne veljati, ko sprejme svet krajevne skupnosti ugotovitveni sklep o tem, da je bil statut krajevne skupnosti sprejet.

Krajevna skupnost se lahko preoblikuje na osnovi izida referenduma v tistih krajevnih skupnostih, na katere se predlog o preoblikovanju nanaša.
Predlog za preoblikovanje lahko dajo:
– zbor občanov v KS
– svet KS
– zbor KS Skupščine občine Kočevje
– Izvršni svet Skupščine občine Kočevje.
Predlog mora vsebovati razloge za preoblikovanje. Postopek podrobneje ureja statut krajevne skupnosti.

Skupščina občine je najvišji organ oblasti v okviru pravic in obveznosti občine.
Na zasedanjih skupščine in njenih zborov se govori v slovenskem jeziku. Skupščina lahko sklene, da se uporablja drug jezik, mora pa zagotoviti prevajalca v slovenski jezik.

Skupščina občine:
– odloča o uvedbi postopka za sprejem novega statuta ter sprememb in dopolnitev obstoječega statuta,
– sprejema novi statut občine ter njegove spremembe in dopolnitve,
– odloča o razpisu občinskega referenduma,
– odloča o sodelovanju skupščine občine in njenih organov s skupščinami drugih občin in njihovimi organi ter z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter z lokalnimi skupnostmi tujih držav,
– določa cilje in smeri razvoja občine,
– sprejema družbeni plan občine,
– sprejema občinski proračun, nadzoruje njegovo uresničevanje in sprejema zaključni račun,
– sprejema poslovnik, s katerim na podlagi tega statuta podrobneje ureja svoje delo in delo svojih organov,
– določa temeljno organizacijo upravnih organov in služb ter njihovo delovno področje,
– sprejema splošne akte, ki se nanašajo na:
a) temeljna vprašanja, ki so pomembna za življenje in delo v občini,
b) uvedbo davkov, taks in prispevkov,
c) obrambo in zaščito, č) javni red in mir,
d) urejanje prostora in naselij ter varstvo okolja in kulturne dediščine,
e) javne poti,
f) temeljna načela za financiranje skupnih potreb v krajevnih skupnostih in merila za določanje obsega potrebnih funkcionalnih sredstev za delovanje organov krajevnih skupnosti,
g) zaposlovanje in socialno varstvo, h) varstvo družbenega premoženja,
i) ustanovitev javnih podjetij in organizacij v občini,
j) druga področja, za katera to določa zakon ali ta statut,
– sprejema obvezne razlage občinskih odlokov,
– preko pristojnih organov spremlja in nadzoruje izvrševanje občinskih odlokov,
– organizira in opravlja družbeno nadzorstvo ter izvršuje nadzorstvo nad zakonitostjo dela podjetij ter drugih organizacij v občini, katerih ustanovitelj je skupščina,
– daje soglasje k splošnim aktom podjetij in drugih organizacij, kadar zakon ali odlok, ki temelji na zakonu tako določa,
– obravnava mnenja in predloge sodišča za preprečevanje nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, obvestila sodišč in javnih tožilstev ter pravobranilstva o uporabi predpisov in splošnih aktov,
– obravnava poročila o problematiki dela sodišča, javnega tožilstva, pravobranilstva in milice v občini,
– opravlja nadzorstvo nad delom izvršnega sveta, občinskih upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev javnih funkcij in s svojimi smernicami usmerja njihovo delo,
– odpravlja oziroma razveljavlja izvršilne predpise izvršnega sveta in občinskih upravnih organov, ki so v nasprotju z ustavo, tem statutom ali splošnim aktom skupščine,
– ustanavlja javna podjetja in druge organizacije v občini v skladu s pogoji, določenimi z aktom o ustanovitvi,
– ustanavlja sklade za financiranje določenih razvojnih in drugih družbenih potreb ter nadzoruje njihovo delo,
- voli in razrešuje predsednika in podpredsednika skupščine,
– voli in razrešuje predsednike in člane delovnih teles skupščine,
– voli in razrešuje predsednika, podpredsednike in Jane izvršnega sveta,
– v skladu z zakonom imenuje in razrešuje funkcionarje ter ureja njihov položaj,
– imenuje in razrešuje sekretarja skupščine,
– imenuje in razrešuje nosilce javnih funkcij, za katere tako določa zakon,
– podeljuje zaslužnim občanom in drugim posameznikom ter pravnim osebam odlikovanja, priznanja in nagrade,
– opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, zakonu in tem statutu.

Skupščina občine lahko sklene, da se predlog odloka ali drugo vprašanje iz njene pristojnosti predloži občanom, da se o njem izjavijo v javni razpravi ali z referendumom.

Skupščino občine sestavljajo: družbenopolitični zbor, zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela.
Vsak zbor šteje 25 delegatov.
Volilne enote za volitve delegatov v zbore Skupščine občine Kočevje določi skupščina občine z odlokom.

Družbenopolitični zbor, zbor krajevnih skupnosti in. zbor združenega dela odločajo o vseh vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, razen o tistih, o katerih odločajo zbori samostojno, na skupni seji.

Delegati občinske skupščine (v nadaljevanju skupščina) na skupni seji obravnavajo in:
– odločajo o sprejemu novega statuta in spremembah ter dopolnitvah obstoječega statuta občine Kočevje,
– predlagajo spremembe območja občine Kočevje,
– odločajo o razpisu občinskega referenduma, občinskega samoprispevka in javnega posojila.,
– sprejemajo poslovnik o delu skupščine in njenih organov,
– volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika skupščine,
– volijo oziroma imenujejo in razrešujejo predsednika in člane delovnih teles skupščine,
– volijo in razrešujejo predsednika, podpredsednika-e in člane IS,
– imenujejo in razrešujejo javnega pravobranilca in njegove namestnike,
– imenujejo in razrešujejo sekretarja skupščine in predstojnike upravnih organov,
– ustanavljajo in organizirajo občinske upravne organe in službe,
– volijo oziroma imenujejo nosilce funkcij, za katere tako določa zakon in statut,
– odločajo o vprašanjih, ki se nanašajo na:
a) družbeno planiranje,
b) proračunske zadeve ter zadeve s področja davkov, taks in prispevkov,
c) družbeno nadzorstvo,
č) vzgojo, izobraževanje, poklicno usmerjanje in zaposlovanje, telesnokulturno, kulturno in raziskovalno dejavnost, zdravstveno varstvo, varstvo matere, otrok in družine ter socialno varstvo,
d) varstvo in izboljšanje človekovega okolja in varstvo živali,
e) gospodarjenje s prostorom,
f) kmetijstvo, gospodarjenje z zemljišči in gozdovi, gostinstvo, turizem, blagovni promet, samostojno osebno delo, elektrogospodarstvo, komunalno gospodarstvo, vodno gospodarstvo in druge gospodarske dejavnosti,
g) promet in zveze,
h) stanovanjsko gradnjo in varstvo ter vzdrževanje naravne in kulturne dediščine,
i) način rabe komunalnih objektov in naprav skupne in individualne rabe,
j) obvezno uporabo in obvezno plačilo posameznih komunalnih storitev in proizvodov,
k) podeljevanje odlikovanj, nagrad in priznanj,
1) program dela skupščine,
m) javni red in mir,
n) delo in razvoj krajevnih skupnosti,
o) vzdrževanje občinskih cest in ulic, imenovanja, preimenovanja, združevanja, razdruževanja in odpravo naselij, ulic in katastrskih občin,
p) imenovanje in preimenovanje naselij, trgov in ulic,
r) združevanje, razdruževanje in ukinitev naselij, trgov, ulic in območja katastrskih občin ter širšega območja naselij.
O vseh vprašanjih iz zgornje alinee sprejema skupščina v skladu z zakonom in tem statutom potrebne odloke in druge splošne akte,
– obravnavajo in usmerjajo politiko obrambe in zaščite iz svoje pristojnosti,
– opravljajo druge zadeve, za katere je pristojna skupščina po ustavi in zakonu.

Vsak zbor samostojno:
– odloča o mandatno imunitetnih zadevah delegatov v zboru,
– izmed delegatov v zboru voli in razrešuje predsednika in podpredsednika zbora,
– ustanavlja svoje odbore, komisije in druga delovna telesa, jim določa področje dela in odloča o sestavi teh delovnih teles.

Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov skupščine. Glasovanje je javno, razen, če s tem statutom ali poslovnikom ni drugače določeno ali če sklene, da je glasovanje tajno.
Skupščina odloča na skupni seji z večino glasov na seji navzočih delegatov.

Splošni akt, ki ga zbori sprejemajo enakopravno, je sprejet, če so ga zbori sprejeli v enakem besedilu.
Če se zbori po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne poenotijo glede besedila predloga splošnega akta, ali če predlog splošnega akta ni bil sprejet v enem ali več zbori, ustanovijo skupno komisijo, v katero imenuje vsak zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbori ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog umakne z dnevnega reda in pripravi do naslednje seje dopolnjeno besedilo.

Skupščina občine ima predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli izmed delegatov zborov skupščine.
Predsednik in podpredsednik skupščine se volita za štiri leta in sta lahko izvoljena na isto funkcijo največ dvakrat zaporedoma.

Podpredsednik nadomešča predsednika v času njegove odsotnosti.
Če predčasno preneha funkcija predsedniku skupščine, opravlja do izvolitve novega predsednika njegovo funkcijo podpredsednik.
Kandidate za predsednika in podpredsednika občinske skupščine predlaga skupina najmanj 7 delegatov enega ali več zborov. Glasuje se tajno na skupni seji vseh treh zborov, oziroma na seji posameznega zbora.
Izvoljen je tisti kandidat, ki je dobil večino glasov vseh delegatov občinske skupščine, oziroma posameznega zbora.
Če nihče od kandidatov za predsednika in podpredsednika občinske skupščine ni dobil večine glasov vseh delegatov, se opravi drugi krog glasovanja med kandidatoma, ki sta dobila v prvem krogu največ glasov. Če je dobilo v prvem krogu več kandidatov enako število glasov, se določi z žrebom, kateri izmed njih se uvrsti v drugi krog glasovanja. V drugem krogu glasovanja je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil največje število glasov, vendar vsaj 1/3 glasov vseh delegatov.
Če tudi v drugem krogu ne pride do izvolitve, se volitve ponovijo na prvem naslednjem zasedanju skupščine, ki mora biti sklicano najkasneje v roku 10 dni.
Enak postopek velja tudi za izvolitev predsednikov in podpredsednikov posameznih zborov, s tem da predlaga kandidate za predsednika oziroma podpredsednika zbora skupina najmanj treh delegatov posameznega zbora.

Predsednik skupščine:
– predstavlja skupščino,
– sklicuje in vodi skupne seje skupščine,
– daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj iz pristojnosti skupščine ter skrbi za usklajevanje dela,
– skrbi za izvajanje poslovnika občinske skupščine in ga tudi razlaga,
– skrbi za javnost dela skupščine in uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini,
– podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejme skupščina,
– opravlja druge zadeve v skladu z ustavo, zakonom, statutom, poslovnikom in drugimi predpisi.

Predsedniku ali podpredsedniku skupščine preneha funkcija iz razlogov, zaradi katerih preneha mandat delegatu po zakonu, če odstopi ali če ga skupščina razreši.
Predsedniku ali podpredsedniku preneha funkcija z dnem, ko skupščina ugotovi, da so nastopili ti. razlogi.
Razrešitev predsednika oziroma podpredsednika skupščine lahko zahteva najmanj 7 delegatov skupščine. O razrešitvi odločajo zbori na skupni seji s tajnim glasovanjem.

Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi, da zbor posluje po poslovniku, podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejme zbor in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom in drugimi predpisi.
Podpredsednik zbora nadomešča predsednika v času njegove odsotnosti. Če predčasno preneha funkcija predsedniku zbora, opravlja do izvolitve novega predsednika njegove naloge podpredsednik.
Za volitve in prenehanje funkcije predsednika in podpredsednika zbora se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki se nanašajo na volitve in prenehanje funkcije predsednika in podpredsednika skupščine.

Predsedstvo občinske skupščine sestavljajo:
– predsednik in podpredsednik občinske skupščine,
– predsedniki zborov občinske skupščine. Pri delu predsedstva redno sodelujeta:
– predsednik izvršnega sveta ali tisti član IS, ki ga je predsednik pooblastil,
– sekretar občinske skupščine.
Po potrebi sodelujejo pri delu tudi predstavniki političnih in drugih organizacij ter skupnosti.
Naloge predsedstva
Predsedstvo občinske skupščine je koordinacijsko telo. Obravnava vprašanja glede:
a) usklajevanja dela zborov in delovnih teles skupščine,
b) sodelovanja skupščine s Skupščino Republike Slovenije in drugimi občinskimi skupščinami,
c) sodelovanja skupščine s političnimi organizacijami v občini, podjetji in drugimi organizacijami in skupnostmi,
č) predlaga oblike javne razprave.

Če se občinska skupščina zaradi vojnih razmer ne more sestati, odloča o vseh vprašanjih iz njene pristojnosti predsedstvo občinske skupščine. V tem času sprejete splošne akte predloži predsedstvo občinski skupščini v potrditev takoj, ko se ta lahko sestane.

Skupščina občine in njeni, zbori lahko ustanovijo stalne ali občasne komisije, odbore in druga delovna telesa za proučevanje predlogov odlokov in drugih aktov, ki jih sprejemajo zbori, za obravnavanje pobud, predlogov, mnenj, ki se nanašajo na delo skupščine in njenih organov ter za proučevanje drugih zadev iz pristojnosti skupščine.

Skupščina občine ima naslednja stalna delovna telesa:
– komisijo za družbeni nadzor,
– komisijo za prošnje in pritožbe,
– komisijo za volitve in imenovanja,
– komisijo za odlikovanja,
-. komisijo za pripravo osnutka statuta občine Kočevje,
– komisijo za prostor in okolje,
– komisijo za socialno politiko,
– statutarno-pravno komisijo,
– svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
– svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in
– časopisni svet.
Skupščina občine z odlokom določi naloge, sestavo in število članov delovnih teles.

Skupščina občine ima sekretarja, ki ga na predlog predsednika občinske skupščine imenujejo zbori skupščine ha skupni seji. Sekretar se imenuje za dobo štirih let in je lahko ponovno imenovan.
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, organizacijskotehničnih in drugih opravil v zvezi z delovanjem skupščine občine ustanovi skupščina strokovno službo skupščine, ki jo vodi sekretar skupščine, delovno področje pa ureja odlok, ki ureja organizacijo in delovanje občinskih upravnih organov.

Skupščina občine sprejema planske akte, odloke, odločbe, smernice, priporočila, stališča, poročila, sklepe in daje obvezne razlage odlokov in drugih aktov.

Odlok ali drugi splošni akt lahko predlaga vsak delegat oziroma skupina delegatov v svojem zboru, vsak zbor, delovna telesa skupščine občine oziroma zbora in izvršni svet skupščine občine. Kadar predlagatelj odloka ali drugega splošnega akta ni izvršni svet, mora le-ta dati pred obravnavo na skupščini k predlogu svoje mnenje. Postopek za sprejemanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine in njenih zborov se določi s poslovnikom.

Odloki in drugi splošni akti skupščine občine in njenih organov se v skladu s poslovnikom objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

Občani imajo pravico biti redno, celovito in pravočasno obveščeni o delu skupščine in njenih organov.
Seje skupščine občine in njenih organov so javne.
Način zagotavljanja javnosti dela skupščine občine in njenih organov ter način obveščanja določa skupščina s poslovnikom.
Javnost dela se sme omejiti le, kadar tako določa ustava ali zakona.

Izvršni svet skupščine občine je izvršilni organ in je v okviru pravic in dolžnosti občine odgovoren za izvajanje dogovorjene politike in izvrševanje, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine ter za usmerjanje in usklajevanje del in nalog upravnih organov občine in služb izvršnega sveta.
Izvršni svet skupščine občine:
– izvaja dogovorjeno politiko in skrbi za izvrševanje zakonov ter drugih predpisov, planskih aktov občine, proračuna občine, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine,
– izdaja uredbe in druge predpise za izvrševanje občinskih odlokov,
– predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti skupščine občine,
– daje skupščini občine mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih ji pošiljajo pooblaščeni predlagatelji,
– določa v skladu z veljavno zakonodajo delovni program za pripravo družbenega plana občine, koordinira opravila pri pripravi družbenega plana, določa ukrepe za uresničevanje družbenega plana,
– določa smernice za sestavo občinskega proračuna, določa predlog občinskega proračuna in zaključnega računa o izvršitvi občinskega proračuna,
– izvršuje občinski proračun in odloča o uporabi proračunske rezerve,
– odloča o predlogih za odpise družbenih obveznosti občanov,
– skrbi za izvajanje sklepov skupščine občine s. področja obrambe in zaščite, varnosti in notranjih zadev,
– sprejema ukrepe za preprečevanje in odpravljanje sovražnih in družbeno škodljivih pojavov in dejanj,
– usmerja in usklajuje izdelavo obrambnih in varnostnih načrtov,
– sprejema ukrepe za zaščito in reševanje ljudi ter materialnih dobrin ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih razmerah in v vojni,
– predlaga ustanovitev, organizacijo, spremembe in ukinitev občinskih upravnih organov in služb izvršnega sveta ter imenovanje in razrešitev funkcionarjev upravnih organov, ki niso člani izvršnega sveta,
– določa splošna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest ter nomenklaturo nazivov za skupine istovrstnih del in nalog, enotne zahteve glede strokovne izobrazbe in drugih pogojev, potrebnih za opravljanje del in nalog v občinskih upravnih organih in službah,
– daje soglasje k pravilnikom o notranji organizaciji in delu občinskih upravnih organov in služb ter k pravilnikom o sistemizaciji del in nalog v njih,
– usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov in služb izvršnega sveta, da bi se zagotovilo izvajanje določene politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov ter odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine,
– odloča o sporih iz pristojnosti med občinskimi upravnimi organi in o izločitvi predstojnika občinskega upravnega organa pri odločanju v konkretni obravnavani zadevi,
– predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije, za racionalizacijo ter posodobitev dela občinskih upravnih organov in služb,
– imenuje in razrešuje direktorje javnih podjetij, katerih ustanovitelj je skupščina, vodje služb izvršnega sveta, sekretarja izvršnega sveta, višje upravne delavce v občinskih upravnih organih in daje soglasje, k imenovanju upravnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili v upravnih organih in službah,
– predlaga obseg sredstev za osebne dohodke, določa višino sredstev za vrednotenje delovne uspešnosti in za osebne dohodke iz naslova posebnih pogojev dela delavcev ter višino sredstev za vrednotenje delovne uspešnosti funkcionarjev,
– daje pobude za ustanovitev skupnih občinskih in medobčinskih upravnih organov,
– ustanavlja stalna in občasna delovna telesa za opravljanje nalog s svojega delovnega področja, določa njihovo sestavo in njihovo delovno področje,
– sprejema poslovnik, s katerim, v skladu s tem statutom podrobneje ureja svoje delo,
– sprejema letne programe geodetskih del in določa cene geodetskih storitev, ki jih izvaja geodetska uprava na območju občine Kočevje,
– opravlja druge zadeve, za katere je pristojen po ustavi, zakonu, tem statutu in odloku skupščine občine.

Izvršni svet sestavljajo predsednik eden ali več podpredsednikov in najmanj osem članov. Število in področja dela posameznih članov izvršnega sveta predlaga mandatar.
Od vseh članov izvršnega sveta sme biti največ ena tretjina profesionalnih članov.

Predsednik izvršnega sveta skupščine občine vodi in usklajuje delo v izvršnem svetu, predstavlja izvršni svet, sklicuje seje izvršnega sveta in jih vodi, spremlja in skrbi za izvajanje sklepov izvršnega sveta, podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet in opravlja druge naloge v skladu s tem statutom, odlokom skupščine občine in poslovnikom o delu izvršnega sveta.
Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje občinskega proračuna, lahko pa za to pooblasti podpredsednika ali člane izvršnega sveta.
Če je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga nadomešča v vseh pravicah in dolžnostih podpredsednik izvršnega sveta, ki ga določi predsednik, oziroma izvršni svet, v primeru odsotnosti ali zadržanosti podpredsednika pa član izvršnega sveta, ki ga določi izvršni svet.

Kandidata za mandatarja za sestavo izvršnega sveta predlaga predsednik občinske skupščine.
Volitve mandatarja za sestavo izvršnega sveta so tajne.
Kandidat za mandatarja za sestavo izvršnega sveta je izvoljen, če dobi na volitvah večino glasov vseh delegatov.
Če kandidat ni dobil potrebne večine glasov, se kandidacijski postopek ponovi.

Mandatar za sestavo izvršnega sveta lahko predlaga na seji, na kateri je bil izvoljen, najkasneje pa na naslednji seji, kandidate za podpredsednike in člane izvršnega sveta.

Volitve predsednika, podpredsednikov in članov izvršnega sveta so tajne. Volitve IS podrobneje opredeljuje poslovnik.
Predsednik, podpredsedniki in člani izvršnega sveta se volijo za štiri leta. Predsednik, podpredsedniki in člani izvršnega sveta so lahko izvoljeni na isto funkcijo največ dvakrat zaporedoma, vendar je trajanje njihovega mandata in mandata delovnih teles izvršnega sveta omejeno s trajanjem mandata delegatov občinske skupščine.

Predsednik izvršnega sveta lahko predlaga skupščini občine izvolitev in razrešitev posameznih članov izvršnega sveta, če meni, da je potrebno iz kakršnegakoli razloga spremeniti sestavo izvršnega sveta.

Posamezen zbor skupščine občine ali najmanj 7. delegatov lahko zahteva razrešitev izvršnega sveta kot celote, ali posameznih članov, če ne izvršujejo nalog, določenih z zakonom in s tem statutom ali pri izvrševanju nalog huje krši zakon ali prekorači pooblastila.
O razrešitvi odločajo zbori na skupni seji s tajnim glasovanjem. Predsednik, podpredsedniki, izvršni svet v celoti oziroma posamezni član izvršnega sveta je razrešen, če je za to glasovala večina vseh delegatov.

Vsak zbor lahko postavi na predlog najmanj 3 delegat tov v zboru vprašanje nezaupnice izvršnemu svetu.
Če zbor odloči, da se uvede postopek o vprašanju nezaupnice, odločajo o nezaupnici zbori na skupni seji s tajnim glasovanjem.
Nezaupnica je izglasovana, če je za to glasovala večina vseh delegatov. Če skupščina izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je dolžan odstopiti.

Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike in izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta skupščine, katerega izdaja se zahteva, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Če pristojni zbori sprejmejo pri glasovanju o odloku ali drugem splošnem aktu, zaradi katerega je bilo postavljeno vprašanje zaupnice, odločitev, ki je v nasprotju s stališčem ali predlogom izvršnega sveta, se šteje, da mu je hkrati izglasovana nezaupnica.

Izvršni svet lahko kolektivno odstopi, odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta, podpredsedniki ali vsak njegov član.
Kolektivni odstop izvršnega sveta, odstop predsednika oziroma posameznega člana izvršnega sveta, obravnavajo vsi trije zbori skupščine, ki sprejmejo ugotovitveni sklep o odstopu.

Razrešitev ali odstop predsednika izvršnega sveta ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica in po izteku mandata opravlja svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta.

Skupščina občine z odlokom ustanovi upravne organe, upravne organizacije in strokovne službe ter uredi vprašanja, v zvezi z njihovo organizacijo, vodenjem, določi njihova delovna področja in način uresničevanja njihove odgovornosti.

Za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer, zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah ter izvajanje drugih nalog občina v skladu z zakonom organizira, obrambo in zaščito. Občina v okviru svojih pristojnosti in v skladu z zakonom določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki zagotavljajo, organizacijo, delo in razvoj obrambe in zaščite.

Za usklajevanje in usmerjanje ter povezovanje priprav na področju obrambe in zaščite ustanovi skupščina občine Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja zadeve, ki mu jih nalaga zakon ter odlok o ustanovitvi, nalogah, sestavi in številu delovnih teles občinske skupščine.
Za vodenje, poveljevanje in usposabljanje enot teritorialne obrambe ter opravljanje nalog, ki so pomembne za organiziranje in vodenje obrambe in odpora na območju Kočevja, ustanovi skupščina občine štab za teritorialno obrambo.
Izvršni svet skupščine občine lahko ustanovi občinski štab za civilno zaščito, ki skrbi za izvajanje priprav in vodenje enot civilne zaščite občine.

Predlog za spremembo in dopolnitve statuta oziroma za pripravo novega statuta lahko da vsak zbor skupščine občine, predsednik skupščine občine, predsedniki zborov in izvršni svet skupščine občine.
O predlogu, da se začne postopek za spremembo statuta oziroma za pripravo novega statuta in o uvedbi postopka za spremembo statuta ali za pripravo novega statuta odloča skupščina občine.

Na podlagi sklepa o uvedbi postopka za spremembo in dopolnitve statuta oziroma za pripravo novega statuta, pripravi komisija skupščine občine za pripravo osnutka statuta osnutek sprememb in dopolnitev statuta oziroma osnutek novega statuta. Osnutek obravnava in sprejme skupščina občine in ga da v javno razpravo.
Po končani javni razpravi pripravi komisija predlog sprememb in dopolnitev statuta občine oziroma predlog novega statuta in ga da skupščini občine v sprejem.

Spremembe in dopolnitve statuta na podlagi odločbe ustavnega sodišča ali zaradi sprememb v zakonodaji lahko skupščina občine sprejme brez javne razprave.

Odloki in drugi akti Skupščine občine Kočevje in njenega izvršnega sveta morajo biti usklajeni s statutom občine Kočevje v roku enega leta od pričetka veljavnosti statuta občine Kočevje.

Do sprejema odlokov in drugih aktov Skupščine občine Kočevje se uporabljajo odloki in drugi akti Skupščine občine Kočevje, ki so stopili v veljavo že pred sprejetjem tega statuta.

Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo veljati statut občine. Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82, 34/84 in 47/86) in vsa določila odloka o določitvi števila delegatov v zbore občinske, skupščine in volilnih enot, volitvi funkcionarjev skupščine in IS ter pristojnosti zborov občinske skupščine (Uradni listi SRS, št. 1/90, Uradni list RS, št. 13/90 in 21/90), razen tistih, ki določajo volilne enote.
Do sprejema poslovnika Skupščine občine Kočevje se uporabljajo določila začasnega poslovnika o delu zborov občinske skupščine, sprejetega na skupni seji zborov občinske skupščine 9. 5. 1990 in poslovnika Skupščine občine Kočevje z dne 26. 7. 1979, ki niso v nasprotju s tem statutom.

Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Kočevje, aprila 1994.