Na podlagi drugega odstavka 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št, 38/81 in 29/86), odloka o zavarovanju vodnih virov v občini Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 19/83, 10/86, 7/88) ter 5. člena odloka o organizaciji in delu občinske skupščine (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15/89, Uradni list RS, št. 23/91, 13/93) je Skupščina občine Radovljica na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. marca 1994 sprejela
ODLOK
o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnega zajetja Kroparica, Črni potok in Špik
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Odlok določa varstvene pasove, varovalna območja in varstvene ukrepe za zavarovanje kakovosti in higienske neoporečnosti pitne vode zajetja Kroparica, Črni potok in Špik pred onesnaženjem.
2. člen
Varstvena območja vodnega zajetja Kroparica, Črni potok in Špik zajemajo:
cona 0: oziroma neposredno zbirno območje z najstrožjim režimom zavarovanja
cona I: oziroma ožje zavarovano območje s strogim režimom zavarovanja
cona II: oziroma ožje zavarovano območje s sanitarnim režimom zavarovanja
cona III: oziroma širše zavarovano območje z blagim režimom zavarovanja.
3. člen
Za vsak izjemen poseg v varstvenih pasovih, ki bi lahko vplivali na spremembo lastnosti, količine in kakovosti vode vodnega zajetja Kroparica, Črni potok in Špik, si morajo investitorji pridobiti vodnogospodarsko soglasje, pristojnega upravnega organa po predhodnem vodnogospodarskem mnenju, soglasje sanitarne inšpekcije in upravljalca vodovoda.
Zajetje Kroparica
4. člen
Najožje varstveno območje cona 0 z najstrožjim režimom obsega najožje območje okrog zajetja Kroparica, kjer je možna neposredna, naključna ali namerna okužba pitne vode in se nahaja na naslednjih parcelah (z oznako v času sprejema odloka):
– 592 k.o. Kropa
– del 593 k.o. Kropa
– 617 k.o. Kropa
– 619 k.o. Kropa
– 620 k.o. Kropa
– 663 k.o. Kropa
5. člen
Najožje zavarovano območje cona 1 s strogim režimom varovanja obsega območja naslednjih parcel:
– področje v smeri Nad Fužincam, V razdrtem potoku do potoka Razdrti s parcelnimi številkami
– 579 do 585 k.o. Kropa,
– del 586 do 596 k.o. Kropa
– del 596 do 600 k.o. Kropa
– del 601/2, 602 k.o. Kropa
– 603 k.o. Kropa
– 621, 629, 630, 681 k.o. Kropa
6. člen
Ožje varstveno območje cona II obsega okolico vodnega zajetja na parcelah:
(področje v smeri od izvira potoka Razdrti, V razdrtem potoku in Nad Fužincam)
– 570 do 578 k.o. Kropa
– deli parcel 579 do 590 k.o. Kropa
– 593 do 598 k.o. Kropa
– deli parcel 601/1, 602, 605/2 k.o. Kropa
7. člen
Širše varstveno območje cona III obsega površine, ki mejijo na ožje varstveno področje in iz katerih bi si zaradi nehigienskega stanja lahko poslabšala kvaliteta vodnega vira. Sem spada padavinsko področje s smeri Na planincah, Vodiška planina, Pod črnim vrhom, Za verlovnom.
8. člen
Opredelitev vodozbirnega območja in meje varstvenih pasov vodnega zajetja Kroparice so grafično prikazane v kartografski prilogi v merilu 1: 5000.
Navedena dokumentacija je sestavni del tega odloka in je na vpogled pri pristojnem upravnem organu.
Zajetje Črni potok
9. člen
Najožje varstveno območje cona 0 z najstrožjim režimom obsega najožje območje okrog zajetja Črni potok, kjer je možna neposredna, naključna ali namerna okužba pitne vode in se nahaja na naslednjih parcelah (z oznako v času sprejema odloka):
– del parcel 607, 608, 609 k.o. Kamna gorica
10. člen
Najožje zavarovano območje cona I s strogim režimom varovanja obsega območja naslednjih parcel:
– del parcel 607, 608 in 609 k.o. Kamna gorica
11. člen
Ožje varstveno območje cona II obsega okolico vodnega zajetja na parcelah: (pod Ilovco)
– del 559 k.o. Kamna gorica
– 594 k.o. Kamna gorica
– 597 do 606 k.o. Kamna gorica
– del 607 do 609 k.o. Kamna gorica
12. člen
Širše varstveno območje cona III obsega površine, ki mejijo na ožje varstveno področje in iz katerih bi si zaradi nehigienskega stanja lahko poslabšala kvaliteta vodnega vira. Sem spada padavinsko področje v smeri Vodiška planina, V plazeh, Na dešilo, Reperca, Pod ilovco.
13. člen
Opredelitev vodozbirnega območja in meje varstvenih pasov vodnega zajetja Črnega potoka so grafično prikazane v kartografski prilogi v merilu 1: 5000.
Navedena dokumentacija je sestavni del tega odloka in je na vpogled pri pristojnem upravnem organu.
Zajetje Špik
14. člen
Najožje varstveno območje cona 0 z najstrožjim režimom obsega najožje območje okrog zajetja Špik, kjer je možna neposredna, naključna ali namerna okužba pitne vode in se nahaja na naslednjih parcelah (z oznako v času sprejema odloka):
– del 622 k.o. Kropa
15. člen
Najožje zavarovano območje cona I s strogim režimom varovanja obsega območja naslednjih parcel:
– 621 k.o. Kropa
– 629 k.o. Kropa do potoka Razdrti
16. člen
Ožje varstveno območje cona II obsega okolico vodnega zajetja na parcelah: (območje Na vretenu)
– 623 do 628 k.o. Kropa
– 630 k.o. Kropa – 659 k.o. Kropa.
17. člen
Širše varstveno območje cona III obsega površine, ki mejijo na ožje varstveno področje in iz katerih bi se zaradi nehigienskega stanja lahko poslabšala kvaliteta vodnega vira. Sem spada padavinsko področje v smeri Vodiške planine, Na planincah, Pod ilovco.
18. člen
Opredelitev vodozbirnega območja in meje varstvenih pasov vodnega zajetja Špik so grafično prikazane v kartografski prilogi v merilu 1: 5000.
Navedena dokumentacija je sestavni del tega odloka in je na vpogled pri pristojnem upravnem organu.
II. VARSTVENI UKREPI
19. člen
Varstveni ukrepi se upoštevajo tako, da ukrepi, ki veljajo za širši varstveni pas, veljajo tudi za ožjega.
Najožje varstveno območje – cona 0
z najstrožjim režimom:
20. člen
Za neposredno zbirno območje velja najstrožji varstveni režim zavarovanja:
– prepovedane so vse dejavnosti razen del, ki so potrebna za redno vzdrževanje in obratovanje vodnega vira,.
– potrebna je zaščitna ograja tako, da je vstop dovoljen samo zaposlenim oziroma upravljalcu vodovoda,
– na neposrednem zbirnem območju je prepovedano bivanje ali prehod nepooblaščenim osebam.
Najožje varstveno območje – cona I
s strogim režimom
21. člen
V najožje zavarovanem območju so prepovedane naslednje dejavnosti:
– gnojenje z naravnimi in umetnimi gnojili,
– paša živine,
– gradnja,
– izkop gramoza in kamnolomi,
– odlagališče odpadkov,
– ponikovalnice,
– tranzitni promet,
– izvajanje minerskih del,
– golosečnje in krčenje gozdov, razen sanitarne sečnje,
– planinske in druge poti morajo biti speljane izven tega območja.
Dovoljene so adaptacije obstoječih objektov v primeru, da se izboljša obstoječe higienske razmere in ne poveča kapacitet.
Najožje varstveno območje – cona II
s strogim režimom in širše varstveno območje – cona III
22. člen
V ožjem varstvenem območju so prepovedane naslednje dejavnosti:
– uporaba biocidov in velikih količin organskega gnojila v kmetijstvu,
– prepovedana je uporaba mineralnih gnojil,
– gradnja skupnih čistilnih naprav za odpadno vodo in ponikovalnic,
– skladiščenje, predelava in pretakanje lahkotekočih naftnih derivatov in drugih nevarnih tekočin,
– novogradnje,
– odlaganje smeti in drugih odpadkov,
– neurejeno odvzemanje gramoza.
– pri spravilu lesa se sme uporabljati tehnologija, ki čim manj poškoduje gozdna tla,
– za motorne žage se smejo uporabljati le bio olja. Dovoljene so adaptacije obstoječih objektov pod pogojem, da se izboljša obstoječe higienske razmere. Tranzitni promet je dopusten samo po ustrezno zaščitenih cestah.
23. člen
Upravljalec vodovoda je dolžan, v roku enega leta označiti in zaščititi varstvena območja z opozorilnimi tablami in zaščitno ograjo v skladu s tem odlokom. Table so postavljene na meji posameznega pasu ob cestah in poteh.
Upravljalec vodovoda mora izdelati tudi sanacijski program za obstoječe objekte na območju varstvenih pasov. Stroške sanacije objektov, ki so bili zgrajeni pred izgradnjo zajetja plača občinski proračun, za objekte, ki so bili zgrajeni po tem datumu, plačajo stroške sanacije lastniki.
24. člen
Če bo z ukrepi iz 20., 21., in 22. člena tega odloka povzročena škoda oziroma omejitev izkoriščanja kmetijskega zemljišča, ima lastnik ali posestnik zemljišča pravico do odškodnine na podlagi ocene zmanjšanja proizvodne zmogljivosti zemljišča, ki jo poda sodni izvedenec.
Odškodnino je dolžan poravnati upravljalec objektov za oskrbo z vodo, ki so s tem odlokom zaščiteni iz sredstev občinskega proračuna za komunalno infrastrukturo.
III. KAZENSKE DOLOČBE
25. člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 360.000 SIT se kaznuje za prekršek podjetje, druga pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti in krši določila iz 20., 21., 22. in 23: člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 1.000 do 60.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.
26. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcije Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko Kranj, enota Radovljica: sanitarna, kmetijska, vodnogospodarska in urbanistična inšpekcija.
27. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenija.
Št. 355-2/94
Radovljica, dne 23. marca 1994.
Predsednik
Skupščine občine Radovljica
Vladimir Čeme, dipl. inž. l. r.
