Na podlagi 166. člena v zvezi s 170. členom poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 40/93) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 15. aprila 1994 sprejel

Republika Slovenija se želi s pozitivno opredelitvijo odnosa do tujih vlaganj in z njihovo zakonsko ureditvijo vključiti v evropska načela urejanja tujih vlaganj ter uskladiti z mednarodno priznanimi dokumenti, ki se nanašajo na vlaganje kapitala ter tako prispevati svoj delež k sodobnim procesom, ki potekajo v Evropi in svetu.
Slovensko gospodarstvo je z vidika tržne ureditve dokaj mlado gospodarstvo. Hkrati je v fazi kapitalskega prestrukturiranja družbene lastnine ter prilagajanja in vključevanja v evropske povezovalne procese. To je tudi faza intenzivnega povezovanja s tujino na kapitalski podlagi in povezovanja z raznimi gospodarskimi subjekti zaradi doseganja skupnih ciljev.
Zaradi navedenega položaja gospodarstvo pričakuje, da država, predvsem na področjih, ki so ključnega pomena za nadaljnji gospodarski in politični razvoj, čimprej izoblikuje usmeritve, po katerih bo mogoč enoten, konstruktiven in dolgoročno izoblikovan odnos do razvoja posameznega področja. Sem nedvomno sodijo tudi tuja vlaganja, ki so eden ključnih dejavnikov hitrejšega gospodarskega razvoja Republike Slovenije.
Ta strategija se nanaša na tuja vlaganja, katerih temeljna značilnost je dejavna udeležba tujega vlagatelja pri poslovanju in upravljanju podjetja, v katero je s tem namenom vložil sredstva, lastninska pravica na deležu na podlagi vloženih sredstev ali nakupa kapitala.
Republika Slovenija je ob osamosvojitvi smiselno prevzela nekdanjo ureditev za tuja vlaganja, ki je bila dokaj liberalna. Tako do sedaj Republika Slovenija ni imela lastnega, posebej opredeljenega odnosa do tujih vlaganj. Potreba po opredelitvi le-tega se kaže predvsem v zadnjem času, ko splet liberalnih pravnih predpisov, ki urejajo tuje vlaganje, omogoča raznovrstnost pravnih konstrukcij s tujimi vlaganji. V takem položaju smo samo. pasivni opazovalci dejavnosti tujih vlagateljev, ki predvsem skrbijo za uresničevanje svojih interesov. Slovenija mora sama poskrbeti za uresničevanje svojih interesov, to pa lahko stori le z dejavnim pristopom in jasno oblikovanimi okvirnimi cilji, načini in metodami pri tujih vlaganjih. To je tudi namen te strategije.

Temeljni namen strategije je v določitvi:
a) ciljev Republike Slovenije pri tujih vlaganjih;
b) slovenskega odnosa do tujih vlaganj;
c) temeljnih načel obravnavanja tujih vlaganj;
d) prednosti Republike Slovenije za vlaganje tujega kapitala, način predstavitve in ovrednotenja teh prednosti;
e) spodbujanje tujih vlaganj;
f) dejavnost in usmerjanje tujih vlaganj;
g) zakonodajni in administrativno-organizacijski okvir za tuja vlaganja;
h) vloge tujega vlaganja pri lastninskem preoblikovanju.
K a) Cilji Republike Slovenije pri tujih vlaganjih
Cilji Republike Slovenije pri tujih vlaganjih izražajo želje, zahteve, temeljne motive in razloge države kot tudi posameznih domačih vlagateljev, zakaj in kaj želimo pridobiti s tujim vlaganjem oziroma za kaj smo in bomo pri tujem vlaganju zainteresirani.
Temeljni dolgoročni cilji Republike Slovenije, navedeni po prednostnem vrstnem redu, ki jih želimo doseči s tujim vlaganjem, so:
1. povečanje izvozne konkurenčne sposobnosti gospodarstva ob uporabi sodobne tehnologije in domačih razvojno-raziskovalnih dosežkov,
2. uvedba v Republiki Sloveniji še neobstoječih proizvodnih programov in tehnologij za izvoz,
3. oživitev in obnova v Sloveniji nazadujočih proizvodnih programov in tehnologij za izvoz,
4. prestrukturiranje slovenskega gospodarstva oziroma posameznih enot gospodarstva,
5. zaposlovanje domače delovne sile,
6. priliv dodatnega tujega kapitala,
7. integriranost tujega kapitala v lokalno gospodarstvo in prednost pri vključevanju le-tega, še posebej na manj razvitih in demografsko ogroženih območjih,
8. prenos znanja in usposobljenosti za večjo uspešnost v procesih trženja, posebno za izvoz.
Tuja vlaganja, ki bodo zagotavljala enega ali več prednostnih ciljev, bodo deležna podpore in odobravanja, spodbujanja ter čim boljše zaščite države in njenih organov v skladu z veljavnimi predpisi oziroma drugimi pravno veljavnimi možnostmi (npr. konkretno odobravanje želenih carinskih olajšav). Republika Slovenija oziroma njeni zakonodajni in upravno izvršilni organi bodo podpirali predvsem taka ciljna tuja vlaganja in bodo zagotavljali možnosti za njihovo uresničevanje v. zastavljeni smeri.
K b) Odnos Republike Slovenije do tujih vlaganj
Ob upoštevanju temeljne opredelitve Slovenije za odprto gospodarstvo in svobodni pretok kapitala se Republika Slovenija zavzema za pozitiven odnos do tujih vlaganj, kar pomeni:
1. Republika Slovenija bo odprta za tuja vlaganja,
2. Republika Slovenija bo še posebej naklonjena tujim vlaganjem, ki so v skladu z njenimi strateškimi cilji,
3. Republika Slovenija bo podpirala "želena" tuja vlaganja; v načelu ne bo omejevala tujih vlaganj; usmerjala bo tuja vlaganja na področja, ki ščitijo njene ključne interese ter bo omejevala tuja vlaganja na izrecno navedenih področjih,
4. oblikovala bo pozitivno in liberalno zakonodajo ter si prizadevala za njeno dobronamerno razlago,
5. pospešila bo sklepanje dvostranskih in večstranskih mednarodnih sporazumov, pomembnih za tuja vlaganja (izogibanje dvojnemu obdavčevanju, zaščita tujih vlaganj, zaščita pred nekomercialnimi tveganji),
6. ščitila bo tuje vlagatelje pred morebitnimi kasnejšimi zakonskimi spremembami, ki bi jim omejevale z zakonom zajamčene pravice do prenosa dobička, povrnitve vloge oziroma deleža pri neto premoženju podjetja in prenosa vloge na drugo domačo ali tujo osebo,
7. z zakoni bo zagotavljala uresničevanje vseh okvirnih načel, opredeljenih v tej strategiji (predvsem nacionalna obravnava), na podlagi česar bodo tujim vlagateljem v okviru vlaganja, ki ima slovensko pravno osebnost, zagotovljene nekatere pravice (npr. pravica, da lahko podjetja, katerih osnovni kapital je v delni ali celotni lasti tujih oseb, imajo, kupujejo in prodajajo nepremičnine v Republiki Sloveniji) oziroma bodo imeli določene obveznosti (npr. prednostno zaposlovanje domače delovne sile, uporaba slovenskega jezika kot uradnega jezika v podjetjih s tujim kapitalom, prednostno vključevanje slovenskega menedžmenta in domačih razvojnih zmogljivosti).
K c) Temeljna načela obravnavanja tujih vlaganj
Ne glede na navedene cilje pod točko a) bo Republika Slovenija, oziroma njeni organi, zagotavljala vsem tujim vlaganjem položaj, ki temelji na naslednjih načelih:
1. Načelo nacionalne obravnave vlaganj
Vsako tuje vlaganje v Republiki Sloveniji si z vpisom v sodni register pridobi lastnost pravne osebe in s tem slovensko "državljanstvo", kljub temu da ves kapital nadzira tuji družbenik oziroma tuji vlagatelj. To pomeni, da je tuje vlaganje, ko dobi pravno subjektiviteto, obravnavano po slovenski zakonodaji; kar zadeva njegove pravice in obveznosti v Republiki Sloveniji. To načelo je zlasti pomembno in bo upoštevano pri pridobivanju lastninske pravice na nepremičninah na območju Republike Slovenije, oblikovanju menedžerskih struktur v podjetjih z večinskim tujim kapitalom, zaposlovanju delovne sile, pri čemer naj bi imeli prednost slovenski državljani, obvezni uporabi slovenskega jezika kot uradnega jezika v Republiki Sloveniji ter drugih ključnih nacionalnih interesih, ki jih želi Republika Slovenija zaščititi pred vplivom, ki ga ima tuji kapital nesporno pri vlaganju.
2. Pravica usmerjanja tujih vlaganj
Kot vsaka država si bo tudi Republika Slovenija pridržala pravico usmerjati tuja vlaganja na svojem ozemlju, kar pomeni, da bo na določenih področjih spodbujala tuja vlaganja, na določenih jih bo usmerjala, določena pa bo v celoti zaprla za tuja vlaganja.
3. Načelo spodbujanja in pospeševanja tujih vlaganj Republika Slovenija si bo v skladu s tem načelom prizadevala s predpisi ali drugimi administrativnimi ukrepi (npr. pospešena izdaja vseh potrebnih dovoljenj) spodbuditi in pospešiti tista tuja vlaganja, za katera bo presodila, da so zanjo strateško pomembna, pri čemer bo izrazila svoje želje in zahteve na način, ki bo zakonsko predpisan. Ni izključeno, da v želji spodbuditi in pospešiti konkretno tuje vlaganje ali tuje vlaganje na določenem področju, vlaganje ali vlaganja ne morejo biti deležna izjemnih spodbud, pri čemer bo imela spodbuda obligacijsko pravno naravo (pogodbeno razmerje med prejemnikom in dajalcem spodbude).
4. Načelo poštenega in enakopravnega obravnavanja tujih vlaganj
Republika Slovenija bo tujim vlaganjem zagotovila pošten in enakopraven položaj, kar pomeni, da jih ne bo zapostavljala ali kako drugače omejevala oziroma, da jim ne bo dajala prednosti, če ne bo za to izražen poseben družbeni in strateški interes.
5. Načelo prostega prenosa dobička in repatriacije kapitala
Republika Slovenija bo v skladu s tem načelom in z veljavnimi predpisi zagotovila tujim vlagateljem prost prenos ustvarjenega dobička in povrnitev tistega kapitala, ki tujemu vlagatelju pripada po končanem ali likvidiranem vlaganju pod pogojem, da so pokrite vse zapadle finančne obveznosti v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi.
6. Načelo vzajemnosti
Pri odobravanju tujih vlaganj bo Republika Slovenija oziroma njeni organi, če bo ugotovila, da je to nujno, uveljavila vzajemnost možnosti vlaganja, nasploh oziroma posameznih delov vlaganja, bodisi da gre za vzajemnost vlaganja na določenem področju, določenem območju, glede določenih pravic (npr. pravica do razpolaganja z nepremičninami, pravica do prostega prenosa dobička itd.).
K d) Prednosti Republike Slovenije za vlaganje tujega kapitala, način njihove predstavitve in vrednosti le-teh
Pri predstavitvi in spodbujanju tujih vlaganj (v smislu večjega priliva tujega kapitala ž vlaganji) in pri predstavitvi Republike Slovenije kot države, ki je privlačna za tuja vlaganja in ne nazadnje tudi pri pogajanjih s tujimi vlagatelji bo Republika Slovenija izkoristila predvsem tele svoje posebne prednosti:
1. ugodna zemljepisna lega sredi Evrope ter v bližini vrste najpomembnejših gospodarskih središč;
2. vse oblike prometnih povezav (npr. Koper kot najbližje pristanišče za velik del Srednje Evrope, dobre. možnosti cestnih in železniških povezav);
3. pridobljene izkušnje pri poslovanju z državami na območju nekdanje Jugoslavije;
4. pridobljene izkušnje pri poslovanju z nekdanjimi državami, članicami SEV, še posebej z Rusko federacijo kot izredno privlačnim trgom, v smislu ustvarjanja baze-za izvoz v te države;
5. v primerjavi z drugimi nekdanjimi socialističnimi državami, bistveno večje in daljše izkušnje s tržnim sistemom (večja avtonomnost menedžmenta, poslovna svoboda in vajenost samostojnega nastopanja na tujih trgih);
6. Slovenija uresničuje program vseobsegajoče preobrazbe gospodarstva, usmerjenega v oblikovanje dinamičnega tržnega gospodarstva;
7. obstoječe možnosti za večanje tržnih deležev posameznih slovenskih podjetij na tujih trgih;
8. relativno nizki stroški glede na delovno storilnost, še posebej visoko izobraženo delovno silo in boljše delovne navade;
9. obstoječa liberalna zakonodaja o tujih vlaganjih (Slovenija že jamči prost prenos dobička in kapitala v tujino);
10. lastninjenje in preoblikovanje družbenih podjetij sta se že začeli; udeležba tujih vlagateljev pri tem je dobrodošla;
11. relativno manj onesnaženo in bolj ohranjeno okolje.
Republika Slovenija bo predstavila svoje naštete prednosti in zakonske ter strateške možnosti za vlaganje tujega kapitala. To ne izključuje možnosti za tuje vlaganje v izboljšanje obstoječih prednosti (npr. gradnjo kakovostnejše cestne in železniške povezave koprskega pristanišča z Evropo). Predstavitveno funkcijo bo Republika Slovenija opravljala načelno na vseh ravneh družbenega življenja, pri čemer bo vodilno vlogo oziroma pomembno pristojnost pri enotni predstavitvi za tuja vlaganja imel urad, zadolžen za gospodarsko promocijo in tuje investicije, ki bo v tej funkciji nastopal kot krovno usklajevalno telo.
Republika Slovenija, bo svoje navedene prednosti vrednotila ob uresničevanju celotne politike do tujih vlaganj, v tem smislu, da jih bo uporabila kot pozitivne dejavnike pri privabljanju tujega kapitala.
Z dejavno predstavitveno funkcijo bomo lahko odpravili nekatere slabosti oziroma pomanjkljivosti (npr. nepoznavanje oziroma slaba obveščenost o Republiki Sloveniji v svetu), ki jih Republika Slovenija v tem trenutku čuti, vendar nekatere objektivne okoliščine ne dopuščajo, da bi jih rešila sama (npr. bližina vojne).
Republika Slovenija se bo prizadevala:
– da čimprej izboljša veljavne zakone, ki obravnavajo tuja vlaganja,
– da pospeši sklepanje dvostranskih sporazumov (o ukinitvi dvojnega obdavčenja, zaščiti vlaganj), predvsem s tistimi državami, iz katerih si želi oziroma pričakuje največ tujih vlaganj, kar bo skupaj s predstavitveno funkcijo tudi pripomoglo k razpršitvi tujih vlaganj,
– da z ukrepi gospodarske politike spodbudi večjo storilnost, in izvozno usmerjenost gospodarskih enot že zaradi majhnega domačega trga.
K e) Spodbujanje tujih vlaganj
Republika Slovenija bo tujim vlaganjem nudila oziroma omogočila dostop do vseh tistih spodbud, ki jih sicer nudi domačim vlagateljem. Republika Slovenija že z obstoječimi davčnimi in carinskimi predpisi ter s programom promocijske dejavnosti nudi vlagateljem dolgoročne spodbude, ki so namenjene domačim in tujim vlagateljem in so materialne ali nematerialne.
Tujim vlagateljem, ki vlagajo svoj kapital v Republiko Slovenijo v obliki opreme za opravljanje dejavnosti, v katero se vlaga, je omogočen uvoz te opreme brez plačila carine in carinskih dajatev pod pogoji in na način, kot jih določa carinski zakon.
Republika Slovenija pri tej obliki spodbud upošteva predvsem vezanost opreme na proizvodni proces ali na proces opravljanja druge dejavnosti, stopnjo tehnološke primernosti opreme, vpliv uvožene oziroma vložene opreme na dvig produktivnosti proizvodnega procesa in koristnost opreme za opravljanje konkretne dejavnosti.
Tuji in domači vlagatelji so deležni naslednjih davčnih olajšav:
– davčnemu zavezancu se prizna davčna olajšava v višini 20% sredstev, vloženih v opredmetena osnovna sredstva (razen v osebna motorna vozila) in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar največ v višini davčne osnove;
– davčnemu zavezancu, ki v poslovnem letu za nedoločen čas in najmanj za dve leti zaposli pripravnike oziroma druge delavce, ki prvič sklepajo delovno razmerje, in delavce, ki so bili pred sklenitvijo delovnega razmerja najmanj šest mesecev prijavljeni pri službi za zaposlovanje, se davčna osnova zniža za znesek, ki je enak 30% izplačanih plač teh zaposlenih, in sicer največ za prvih 12 mesecev njihove zaposlitve;
– davčnemu zavezancu, ki zaposluje invalide, se davčna osnova zniža za znesek, ki je enak 30% izplačanih plač invalidov.
Z vzpostavitvijo Slovenske izvozne družbe (SID) so vlaganja tujih vlagateljev preko nacionalnega tretmaja deležna ugodnosti, ki jih le-ta nudi za varovanje političnih rizikov, subvencioniranje obrestnih mer in financiranje kreditov.
Obstoječi pravni sistem daje tudi prednosti, ki se štejejo med nematerialne spodbude in so bistvene za tuja vlaganja:
– nacionalni tretman vlaganj;
– zajamčene pravice tujim vlagateljem do dobička, do upravljanja, do vrnitve vloženih sredstev v primeru prenehanja vlaganja, do prenosa pravic iz vloženih sredstev na tretje osebe;
– prost prenos dobička;
– registracija vlaganj je relativno enostavna;
– vsa področja gospodarstva so odprta za vlaganje kapitala, razen dejavnosti, ki so z zakonom posebej opredeljene.
Na podlagi izdelanega sistema priliva tujega kapitala na posamezna področja in strateških usmeritev ni izključeno, da bo Republika Slovenija uvajala tudi druge oblike spodbud za tuja in domača vlaganja.
K f) Dopustnost in usmerjanje tujih vlaganj
1. Po obliki
2: Po dejavnosti
3. Po območjih
4. Po vrednostih
Ob upoštevanju načela neomejevanja tujih vlaganj in načela, da ima vsaka država pravico pravno urediti priliv tujih vlaganj na svojem ozemlju, bodisi zaradi zaščite nacionalnih ali drugih interesov ali zaščite naravnih in splošnih dobrin, bo Republika Slovenija dopuščala:
1. Po obliki
– Tuja vlaganja v obliki nelastniških vlaganj, ki temeljijo na pogodbenem razmerju med domačim in tujim vlagateljem, pri čemer sama pravna narava vlaganja ne omogoča nobenih lastninskih ali drugih stvarnih pravic tujcev iz naslova vlaganja, torej tudi ne jamstev države v zvezi z lastninsko pravico. Temeljne značilnosti te oblike ureja zakon o tujih vlaganjih;
– tuja vlaganja v obliki lastniških vlaganj se pojavljajo v več možnih oblikah:
– ustanovitev mešanih ali lastnih podjetij v skladu z vsakokrat veljavno zakonodajo, ki ureja tuja vlaganja, gospodarske družbe in druge oblike opravljanja dejavnosti,
– delnic ali celotni odkup delnic ali deležev v družbenih in mešanih podjetjih po postopku, predpisanem s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij (akvizicije),
– delni ali celotni odkup delnic ali deležev v zasebnih podjetjih,
– dokapitalizacije z nakupom delnic ali deležev v družbenih in mešanih podjetjih v skladu s predpisi, ki urejajo tuja vlaganja in lastninsko preoblikovanje podjetij,
– vlaganje v zavode in javne gospodarske službe v skladu z veljavnimi predpisi o zavodih in javnih gospodarskih službah;
– koncesije za gradnjo cestne, železniške in druge infrastrukture, koncesije za izkoriščanje naravnih bogastev in splošnih dobrin v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in tuja vlaganja;
– vlaganje v nakup in prodajo vrednostnih papirjev v skladu s predpisi o vrednostnih papirjih in prometu z njimi;
– vlaganje v banke, druge bančne organizacije ter zavarovalnice in druge zavarovalne organizacije v skladu z veljavnimi predpisi o bankah in zavarovalnicah.
Zakon o tujih vlaganjih bo taksativno določil vse možne oblike tujih vlaganj in bo s tega vidika za tuje vlagatelje izhodišče.
2. Po dejavnostih
Za dejavnosti, v katere lahko vlagajo tujci, bo veljala načelna opredelitev Republike Slovenije, da so tuja vlaganja dovoljena v vse dejavnosti, razen v tiste, ki so za tuja vlaganja izrecno prepovedane, in tiste, ki so zaradi zaščite nacionalnih interesov usmerjane. To pomeni, da bodo dejavnosti z vidika tujih vlaganj razdeljene v tri skupine, in sicer:
a) proste dejavnosti,
b) usmerjane dejavnosti,
c) prepovedane dejavnosti.
Kot proste dejavnosti se bodo štele vse dejavnosti, ki s sistemskimi zakoni niso navedene kot usmerjane ali izrecno prepovedane dejavnosti za tuje vlaganje. Podlaga za to bodo tudi usmeritve v tej strategiji.
Izrecno prepovedane dejavnosti za tuja vlaganja bodo:
– osnovno šolstvo,
– pokojninsko zavarovanje,
– proizvodnja in trgovina z oborožitvenimi sredstvi in vojaško opremo.
Kot usmerjane dejavnosti se bodo štele vse tiste dejavnosti, kjer bodo tuja vlaganja paradi zaščite slovenskih nacionalnih interesov omejevana, pogojevana ali nadzirana s sistemskimi in področnimi predpisi, ki bodo določali pogoje, omejitve in nadzor v primeru večjih tujih vlaganj v te dejavnosti.
Med tako imenovane usmerjane dejavnosti bo Republika Slovenija uvrščala:
– bančništvo;
– zavarovalništvo;
– zdravstvo, otroško varstvo, izobraževanje, kulturne dejavnosti;
– proračunsko financirani del raziskovalne dejavnosti;
– filmsko, založniško, glasbeno-scensko dejavnost, likovno ustvarjalnost in splošno izobraževalno knjižničarstvo;
– posegi v naravno in kulturno dediščino;
– dejavnosti, ki jih lahko opravljajo le javne gospodarske službe, in sicer so to energetika, promet in zveze, komunalno in vodno gospodarstvo in gospodarjenje ali izkoriščanje naravnega bogastva in varstvo okolja;
– sredstva javnega obveščanja;
– igre na srečo;
– izgradnja infrastrukturnih turističnih objektov in vlaganja v turizem v 10 km obmejnem pasu;
– vlaganja, ki so kakorkoli povezana ali se izvajajo s prenosom tehnologije, ki lahko škodljivo vpliva bodisi na okolje bodisi na sedanji ali prihodnji tehnološki razvoj v Republiki Sloveniji (zato bo vsak prenos tehnologije moral odobriti pristojen organ v republiki oziroma bo lahko prepovedana uporaba tiste tuje tehnologije, za katero bo dokazano oziroma izkazano, da ima škodljive vplive);
– promet z nepremičninami;
– vlaganje v kmetijske zadruge in kmetijsko dejavnost;
– vlaganje v naftno industrijo;
– prevoz in prevozne storitve;
– detektivske storitve in tehnično zavarovanje objektov in ljudi;
– pravna pomoč in pravno svetovanje.
Z vlaganji v tako imenovane usmerjane dejavnosti bo morala soglašati oziroma jih dovoliti Vlada Republike Slovenije ali od nje pooblaščen upravni organ v skladu s kriteriji, predpisanimi v zakonu o tujih vlaganjih, v področnih zakonih ali podzakonskih aktih.
Natančni kriteriji za usmerjanje tujih vlaganj oziroma za določanje dopustnosti tujih vlaganj v posamezne dejavnosti bodo opredeljeni v zakonu o tujih vlaganjih oziroma v področnih zakonih (npr. zakon o bankah in hranilnicah, zakon o zavarovalnicah, zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje itd.).
Pri odločanju o dopustnosti vlaganj v usmerjane dejavnosti bo ključno merilo koristnost tujega vlaganja za razvoj konkretne dejavnosti oziroma področja, stanje na področju in sistemski zakoni.
Pri pogajanjih oziroma pri odločanju o tujih vlaganjih v usmerjane dejavnosti Vlada Republike Slovenije oziroma drug organ v Republiki Sloveniji lahko odkloni vlaganje ali pri pogajanjih vpliva na:
a) razmerje deležev (manjšinski/večinski);
b) morebitno vključitev pooblaščenega slovenskega partnerja;
c) vpeljavo "zlate delnice" v obstoječih podjetjih strateškega pomena (s tem se izognemo neposrednim prepovedim, saj zlata delnica daje vladi pravico do veta na določene ključne odločitve pri vlaganju; na primer statusne spremembe v korist tujih vlagateljev);
d) lastnost delnic domačega in tujega partnerja;
e) ceno delnic. 3. Po območjih
V Republiki Sloveniji bodo dovoljena tuja vlaganja v celotni Republiki Sloveniji, razen na območju, ki je po zakonu, ki ureja splošno ljudsko obrambo, določeno kot prepovedano območje. S tujimi vlaganji v obliki koncesij ali gradnje infrastrukturnih in turističnih objektov (ne glede na obliko vlaganja), ki se bodo izvajala na celotnem ali pretežnem ozemlju Republike Slovenije ali v 10 km širokem obmejnem pasu, bo morala soglašati Vlada Republike Slovenije v skladu z zakonom.
4. Po vrednostih
Ne glede na dejavnost in ne glede na območje bo Vlada Republike Slovenije ali z zakonom pooblaščen upravni organ moral:
– odobriti tuje vlaganje s katerim tuji vlagatelj oziroma pravna oseba z večinskim tujim kapitalom kupuje delnice, deleže ali sredstva podjetja v vrednosti, ki presega tolarsko protivrednost deset milijonov ekujev v skladu z za to posebej oblikovanimi merili, ki jih bo sprejela Vlada Republike Slovenije^
– dovoliti ali soglašati z vsakim tujim vlaganjem ne glede na obliko in ne glede na dejavnost in ne glede na območje, če vrednost tujega vloženega kapitala presega tolarsko protivrednost pet milijonov ekujev, v smislu ugotavljanja zakonitosti in ustavnosti. To ne bo veljalo za bančništvo, ki spada v izrecno pristojnost Banke Slovenije in zakona o bančništvu. Način in postopek za izdajo dovoljenj in soglasij bo določal nov zakon o tujih vlaganjih, ki bo temeljil na tej strategiji.
H g) Zakonodajni in administrativno-organizacijski okvir za tuja vlaganja
Republika Slovenija bo uredila področje tujih vlaganj v zakonu o tujih vlaganjih. Potreba po še nadaljnjem sistemskem urejanju tega področja je utemeljena s tem, da je Republika Slovenija v fazi gospodarsko sistemskega, pravnega in lastninskega preoblikovanja. To pomeni, da je s tega vidika država s še vedno relativno visokim deležem tveganja, da je zato treba urediti posebej pravice tujih vlagateljev in njihovo zaščito oziroma zaščito njihovih pravic, predvideti načine, postopke evidentiranja tujih vlaganj ter postopke in načine za odobravanje tujih vlaganj v skladu z načeli te strategije.
Zakonodajni okvir Republike Slovenije za tuja vlaganja bo:
1. strategija kot podlaga za pripravo normativnih aktov;
2. zakon o tujih vlaganjih;
3. zakoni ali drugi predpisi, ki se neposredno ali posredno nanašajo na tuja vlaganja (delovnopravna zakonodaja, davčna zakonodaja, zakonodaja o gospodarskih družbah, zavodih, gospodarskih javnih službah, lastninskem preoblikovanju itd.);
4. zakoni, ki urejajo posamezne dejavnosti, v katere vlagajo tujci;
5. dvostranski in večstranski sporazumi ter/protokoli, sklenjeni o tujih vlaganjih.
Administrativno-organizacijski okvir za tuja vlaganja V tej strategiji opredeljen dejaven in pozitiven pristop Republike Slovenije do tujih vlaganj zahteva na administrativno-organizacijskem področju vzpostavitev institucije tipa "one-stop" agencije. To pomeni najsodobnejši pristop na tem področju, ki ga tuji vlagatelji od nas tudi pričakujejo.
Vzpostavitev tipa "one-stop" agencije bo pokazala resen namen Republike Slovenije za tuja vlaganja in je eden od ukrepov za spodbujanje tujih vlaganj, hkrati pa pomeni usklajevalno telo, ki mu bo naloženo predvsem:
– uresničevanje zakona o tujih vlaganjih,
– predlaganje politike do tujih vlaganj in analiziranje stanja na področju tujih vlaganj ter spremljanje njihove učinkovitosti,
– usklajevanje predlogov Vladi Republike Slovenije za odobravanje konkretnih vlaganj, kot to predvidevajo posamezni predpisi, v skladu s strategijo,
– dajanje informacij tujim in domačim vlagateljem o zakonskih možnostih za tuja vlaganja,
– pomoč tujim vlagateljem pri usklajevanju med posameznimi organi zaradi pridobitve vseh potrebnih dovoljenj, še posebej pri vlaganjih, ki bodo deležna podpore, ker bodo prednostno zagotavljala cilje, navedene v tej strategiji,
– oblikovanje strokovnih mnenj o vlaganju tujega kapitala,
– predstavitvena funkcija z namenom privabiti tuja vlaganja,
– predstavljanje zakonskih možnosti za vlaganje kapitala v tujini.
Urad, zadolžen za gospodarsko promocijo in tuje investicije, bo določen z zakonom o tujih vlaganjih pri Vladi Republike Slovenije oziroma pri upravnem organu, pristojnem za ekonomske odnose s tujino.
Način delovanja, pristojnosti in organizacijo bosta določala zakon o tujih vlaganjih in njegov podzakonski akt.
K h) Vloga tujih vlaganj pri lastninskem preoblikovanju'
Tuja vlaganja pri lastninskem preoblikovanju Tuje vlaganje pomeni hkrati tudi lastninjenje povsod tam, kjer je kot predmet nakupa ali kot partner vključeno domače družbeno ali mešano podjetje (neposredno ali posredno) v družbeni lasti.
To je pri: a) delnem ali celotnem odkupu družbenega podjetja,
b) zvišanju kapitala družbenega podjetja,
c) skupnem vlaganju z družbenim podjetjem.
Glede na sedanje razmere bo večina prihodnjih neposrednih tujih vlaganj v Slovenijo hkrati pomenila tudi lastninjenje, in sicer vse dokler ne bo lastninjenje že bistveno spremenilo lastninske strukture gospodarstva. Tuja vlaganja kot del procesa lastninjenja imajo tele oblike: (celotni ali delni) odkup deleža ali sredstev družbenega ali mešanega podjetja v družbeni lasti, skupno vlaganje z družbenim ali mešanim podjetjem ali zvišanje kapitala. V Sloveniji prevladuje skupno vlaganje, ki daje domačemu, predvsem pa tujemu vlagatelju, vrsto prednosti.
Pri lastninjenju skozi skupna vlaganja tuji vlagatelj običajno izloči najboljši del domačega podjetja, preostanku podjetja pa ostanejo vse težave. Pri odkupu in dokapitalizaciji pa se mora tuji vlagatelj ukvarjati s kupljenim podjetjem kot celoto.
Vloga tujih vlaganj pri lastninskem preoblikovanju:
a) Neposredna tuja vlaganja pri lastninskem preoblikovanju morajo poleg zakonodaje o neposrednih tujih vlaganjih upoštevati tudi zakonodajo o lastninjenju.
b) Republika Slovenija ureja in nadzira lastninjenje s tujimi vlaganji v istih dejavnostih kot tuja vlaganja nasploh.
Republika Slovenija je pri tujem vlaganju pri lastninjenju zainteresirana, da zadrži večinsko domače lastništvo ali "zlato delnico" v podjetjih, ki:
1. razpolagajo z uveljavljenimi mednarodnimi blagovnimi znamkami,
2. intenzivno uporabljajo domače naravne vire in domača znanja ali
3. imajo poseben položaj na trgu.
Republika Slovenija je prednostno zainteresirana za lastninjenje s tujimi vlaganji v tistih podjetjih, ki jim bo to omogočilo dostop do tujih trgov in nove tehnologije, ohranjanje delovnih mest, ekološko sanacijo, finančno prestrukturiranje in nasploh zagotavljanje kakovostnega dolgoročnega razvoja podjetja.