1. Zaradi makroekonomskih nesorazmerij in ciljev gospodarskega razvoja za leto 1994 pogodbeni stranki Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in Vlada Republike Slovenije soglašamo, da se obračunavanje in izplačevanje plač pri organizacijah in delodajalcih, ne glede na njihovo lastninsko strukturo, spremlja na podlagi izplačila dejanskih plač v skladu z določili iz tarifne priloge za leto 1994 k Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo in tega dogovora.
2. Posamezna organizacija oziroma delodajalec ugotovi povprečno plačo na zaposlenega delavca kot osnovo za obračun plač za april 1994 tako, da povprečno plačo, izplačano za obdobje od januarja do vključno oktobra 1993 poveča za stopnjo inflacije v obdobju od junija 1993 do marca 1994, to je za 16,7%.
Pri obračunu plač se upošteva število zaposlenih na podlagi delovnih ur.
3. Plače ugotovljene po prejšnji točki se lahko povečajo vsake tri mesece za naslednje trimesečje glede na rast drobnoprodajnih cen po naslednji eskalacijski lestvici:

--------------------------------------------------------------
Rast cen                 Faktor možne rasti plač
--------------------------------------------------------------
do 3%                    0
nad 3% do 5%             0,7 – za vsak odstotek razlike nad 3%
nad 5% do 8%             0,8 – za vsak odstotek razlike nad 5%
nad 8%                   0,9 – za vsak odstotek razlike nad 8%

Prva uskladitev se izvede na osnovi kumulativne rasti cen na drobno v obdobju april – junij 1994, druga uskladitev se izvede na osnovi kumulativne rasti cen na drobno za obdobje april – september 1994.
Možno povečanje plač za posamezno tromesečje izračunamo tako, da kumulativno rast, cen od aprila do konca posameznega obdobja pomnožimo z ustreznimi faktorji iz zgornje lestvice, tako se npr. v primeru rasti cen v obdobju april – september 1994 nad 8% plače za prve 3% ne povečajo, za naslednja 2% se povečajo za vsak odstotek za 0,7, za naslednje 3% se povečajo za vsak odstotek za 0,8, za razliko nad 8% pa se za vsak odstotek te razlike povečajo za 0,9.
Od ugotovljenega možnega povečanja odštejemo odstotek že predhodno izkoriščene rasti plač.
V kolektivnih pogodbah dejavnosti ni mogoče določiti ugodnejše eskalacijske lestvice.
4. Organizacije in delodajalci, ki izplačujejo plače višje od plač, ugotovljenih po prejšnji točki, morajo za delež, ki presega tako določene; plače, vplačati:
– do 5% preseganja 25% presežka v namenska sredstva za zaposlovanje,-
– nad 5% do 10% preseganja 50% presežka v namenska sredstva za zaposlovanje,
– nad 10% preseganja 100% presežka v namenska sredstva za zaposlovanje.
Podpisniki tega dogovora so soglasni, da bo Vlada Republike Slovenije zagotovila, da se bo za vplačani znesek presežkov v proračun Republike Slovenije sorazmerno znižal prispevek za zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti.
Znižanje se predlaga, če je vplačani znesek v proračun vsaj tolikšen, da bi se prispevna stopnja za zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti znižala za 0,1. Stopnja za zaposlovanje se zniža največ do stopnje 0,4%. V primeru, da je zbranih vplačil iz tega naslova več, se sorazmerno zmanjšajo druga vplačila v proračun.
Morebitna sprememba stopnje se predlaga po treh mesecih učinkovanja tega dogovora.
5. Organizacije oziroma delodajalci lahko povečajo plače določene po 2. in 3. točki tega dogovora na podlagi naslednjih meril:
– za vsak odstotek povečanja izvoza v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta se plače lahko povečajo za 1%;
Možnost povečanja plač se ugotavlja na podlagi podatkov za periodično obdobje (6, 9, 12 mesecev), tako, da se že uveljavljena stimulacija iz preteklega obdobja odšteje.
– za vsak odstotek povečanja števila zaposlenih na podlagi povprečnega stanja v četrtletju v primerjavi s povprečnim stanjem zaposlenih v prvem četrtletju 1994 se lahko plače povečajo za enak odstotek.
Po vsakem od meril iz prejšnjega odstavka se osnova za obračun plač lahko poveča največ za 5%.
Za del plač po tej točki se sredstva po 4. točki ne plačujejo.
6. Organizacije oziroma delodajalci, katerih plače, izračunane v skladu s točko 2 tega dogovora, ne dosegajo povprečja v panogi ali v gospodarstvu R Slovenije za marec 1994 po uradnih podatkih Zavoda R Slovenije za statistiko, lahko povečujejo izplačane plače nad višino, ugotovljeno po 2. točki, dokler ne dosežejo povprečne izplačane plače v panogi ali v gospodarstvu R Slovenije za marec 1994.
Odločitev o primerjalni skupini sprejme organizacija oziroma delodajalec ob prvem izplačilu plač po tem dogovoru.
7. Podpisniki tega dogovora smo soglasni, da bo Vlada Republike Slovenije predlagala način, s katerim bo zagotovljeno izvajanje določil tega dogovora.
8. Podpisniki tega dogovora soglašamo, da se zaradi spremljanja izvajanja tega dogovora in tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo za leto 1994, ločeno spremljajo izplačila plač po pogodbah o zaposlitvi, za katere velja Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo oziroma kolektivne pogodbe dejavnosti, ter ločeno za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili, za katere se določbe o plačah ne uporabljajo.
Vlada in delodajalci se strinjajo, da se plače poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili oblikujejo skladno s Kriteriji in priporočili za individualne pogodbe o zaposlitvi poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki sta jih sporazumno oblikovali Združenje Manager in Gospodarska zbornica Slovenije, vendar z upoštevanjem bruto sistema izplačila. plač. Podpisniki dogovora soglašamo, da bo vlada predpisala način za izvajanje sankcioniranja preseganja izplačil. plač tem delavcem na način, kot je določeno v točki 4 tega dogovora.
9. Podpisniki s tem dogovorom ustanavljamo Ekonomsko-socialni svet.
Ekonomsko-socialni svet je tripartitni organ, ki ga sestavlja 15 članov in v katerega imenujejo po 5 članov delodajalci, delojemalci in vlada.
Ekonomsko-socialni svet je ustanovljen z namenom, da obravnava vprašanja in ukrepe, ki se nanašajo na ekonomsko in socialno politiko, kakor tudi tista, ki se nanašajo na posebna področja dogovarjanja socialnih partnerjev ter daje v zvezi z njimi mnenja oziroma stališča.
Svet daje glede vprašanj s področja svojega delovanja predloge in pobude pristojnim organom in organizacijam.
Svet obravnava zadeve na zahtevo enega od socialnih partnerjev, lahko pa obravnava posamezne zadeve tudi na lastno pobudo.
Ekonomsko-socialni svet sprejme poslovnik o svojem delu.
Ekonomsko-socialni svet se konstituira in prične z delom v štirinajstih dneh od podpisa tega dogovora.
10. Podpisniki tega dogovora soglašamo, da se povračila materialnih stroškov v zvezi s službenimi potovanji uredijo enotno za vse zaposlene v Republiki Sloveniji. Način in dinamiko usklajevanja predlaga Ekonomsko-socialni svet.
11. Ta dogovor je posebni sestavni del Socialnega sporazuma med delodajalci, delojemalci in Vlado R Slovenije za leto 1994.
Ekonomsko-socialni svet spremlja izvajanje tega dogovora in daje tolmačenja v zvezi z izvajanjem; po potrebi predlaga tudi spremembe tega dogovora.