Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 1994
Razglašam zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 1994, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 5. maja 1994.
Št. 0100-45/94
Ljubljana, dne 13. maja 1994.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
ZAKON
O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 1994
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem zakonom se ureja način izvrševanja proračuna Republike Slovenije za leto 1994 (v nadaljnjem besedilu: proračun), upravljanje s prihodki in odhodki proračuna ter državnim premoženjem in dolgovi.
2. člen
Proračun sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, carin, drugih dajatev in drugi prihodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z državnim premoženjem in načrtovani odhodki na ravni države razen, če je s tem zakonom drugače določeno.
V računu financiranja se izkazuje odplačevanje dolgov in zadolževanje države, ki je povezano s financiranjem salda bilance prihodkov in odhodkov.
3. člen
Če se med izvajanjem proračuna sprejme zakon, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) znesek odhodkov za tak namen za tekoče leto v okviru pričakovanih prihodkov in obsega zadolžitve, ki je določen s proračunom.
Znesek odhodkov iz prejšnjega odstavka je sestavni del proračuna za tekoče leto.
II. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA
1. Upravljanje s prihodki in odhodki
a) Oblikovanje proračuna
4. člen
Sredstva proračuna se zagotavljajo uporabnikom proračuna, ki so v posebnem delu proračuna določeni kot nosilci postavk (v nadaljnjem besedilu: uporabniki).
Uporabniki smejo uporabljati sredstva proračuna le za namene, ki so določeni s proračunom.
Sredstva proračuna se nakazujejo uporabnikom, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
5. člen
Uporabniki uporabljajo sredstva proračuna v skladu s svojim letnim finančnim načrtom, ki je izkazan v posebnem delu proračuna.
Letni finančni načrt je sestavljen iz dela, ki se nanaša na sredstva za delovanje uporabnika in iz dela, ki se nanaša na sredstva za opravljanje nalog.
6. člen
Uporabniki morajo pri dogovarjanju o pogojih za izpolnjevanje obveznosti, ki se poravnavajo iz proračuna, upoštevati običajne roke plačil.
Pri dogovarjanju o obveznostih ni mogoče upoštevati revalorizacije obveznosti, če s pogodbo ni drugače določeno.
Uporabniki uporabljajo sredstva za plačevanje že opravljenih dobav in storitev. Dogovarjanje predplačil je možno le na podlagi predhodnega soglasja Ministrstva za finance in ob primernem zavarovanju predplačil.
7. člen
Uporabniki lahko prevzemajo obveznosti, ki bodo terjale plačilo v naslednjih letih. Prevzete obveznosti praviloma ne smejo presegati 25% sredstev v okviru posameznih namenov v tekočem letu.
Uporabnik lahko prevzame obveznosti iz prejšnjega odstavka po predhodnem soglasju Ministrstva za finance.
8. člen
Uporabniki sestavljajo bilanco prihodkov in odhodkov iz naslova lastne dejavnosti, v kateri izkazujejo prihodke in odhodke, ki so doseženi z lastno dejavnostjo uporabnika.
Bilanca prihodkov in odhodkov iz prejšnjega odstavka ni sestavni del proračuna.
Uporabniki smejo uporabljati sredstva v bilanci prihodkov in odhodkov iz naslova opravljanja lastne dejavnosti v skladu z realizacijo prihodkov in prevzetimi obveznostmi iz naslova opravljanja lastne dejavnosti.
Presežki prihodkov nad odhodki v bilanci iz prejšnjega odstavka se tekoče vplačujejo v proračun.
Uporabniki sestavijo zaključni račun bilance prihodkov in odhodkov iz naslova opravljanja lastnih dejavnosti za tekoče leto in ga do 31. januarja prihodnjega leta predložijo Ministrstvu za finance.
Razlika med vplačanimi sredstvi iz četrtega odstavka tega člena in ugotovljenim presežkom po zaključnem računu bilance prihodkov in odhodkov se vplača v proračun do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.
b) Izvrševanje proračuna
9. člen
Proračun se izvršuje na podlagi mesečnih načrtov za izvrševanje proračuna v skladu z likvidnostnimi možnostmi proračuna.
10. člen
Uporabniki smejo prevzemati obveznosti, ki bodo zahtevale odhodek proračuna, če so za izpolnitev takšnih obveznosti na razpolago sredstva, namensko izkazana v posebnem delu proračuna in če je plačevanje obveznosti usklajeno z mesečnim načrtom za izvrševanje proračuna.
11. člen
Uporabniki predložijo Ministrstvu za finance do 15. dne v tekočem mesecu predlog mesečnega finančnega načrta za prihodnji mesec po postavkah, določenih z letnim finančnim načrtom.
Na podlagi predlogov mesečnih finančnih načrtov uporabnikov določi Ministrstvo za finance mesečni načrt za izvrševanje proračuna za prihodnji mesec in ga do 25. dne v tekočem mesecu pošlje uporabnikom.
Če v mesečnem načrtu za izvrševanje proračuna niso upoštevani odhodki posameznega uporabnika po njegovem mesečnem finančnem načrtu, odloči o spornem vprašanju vlada na predlog uporabnika.
Če uporabnik ni predložil Ministrstvu za finance predloga mesečnega finančnega načrta v roku iz prvega odstavka tega člena, določi mesečni finančni načrt za tega uporabnika Ministrstvo za finance.
12. člen
Uporabniki so dolžni tekoče spremljati uresničevanje načrtovane porabe sredstev po mesečnem načrtu za izvrševanje proračuna in najkasneje 5 dni pred predvidenim izplačilom obvestiti Ministrstvo za finance o spremembah pri rokih porabe sredstev v okviru mesečnega načrta za izvrševanje proračuna.
13. člen
Ministrstvo za finance prenaša neporabljena sredstva na posameznih postavkah odhodkov v mesečnem načrtu za izvrševanje proračuna na iste postavke v načrtu za izvrševanje proračuna za naslednji mesec.
14. člen
Odhodki, ki niso predvideni v mesečnem načrtu za izvrševanje proračuna ali odhodki, ki terjajo prekoračitev posameznih postavk v mesečnem načrtu za izvrševanje proračuna (v nadaljnjem besedilu: nepredvideni odhodki), se lahko poravnavajo s soglasjem Ministrstva za finance.
Ministrstvo za finance soglaša z izplačilom odhodkov iz prejšnjega odstavka, če izplačila izhajajo iz državnega dolga ali temeljijo na drugih obveznostih, sprejetih z zakonom.
Ministrstvo za finance soglaša z izplačili iz prejšnjih odstavkov le v primeru, če se izplačila poravnajo z dodatnimi prihodki, ali s prihranki na drugih postavkah mesečnega načrta za izvrševanje proračuna.
c) Upravljanje s proračunskimi postavkami
15. člen
Če se v teku izvrševanja proračuna ugotovi, da so potrebna dodatna dela ali storitve, ki jih ob sprejemanju proračuna ali sklepanju pogodbe ni bilo mogoče predvideti, so pa nujna za izvrševanje predpisov ali za izvršitev storitve, uporabnik sklene z izvajalcem dodatek k pogodbi, naknadne in dodatne odhodke oziroma stroške pa poravna v breme drugih postavk v okviru istega konta, če to ni mogoče pa v okviru vseh postavk finančnega načrta uporabnika.
O poravnavanju nepredvidenih odhodkov iz prejšnjega odstavka odloča uporabnik v soglasju z Ministrstvom za finance.
16. člen
Če se odhodki iz prejšnjega člena pri posameznem uporabniku ne morejo poravnati s prihranki pri istem uporabniku, lahko vlada na predlog, ki ga pripravi Ministrstvo za finance v soglasju s pristojnimi ministrstvi, odloči, da se ti odhodki poravnajo s prihranki oziroma zmanjšanjem postavk pri drugih uporabnikih.
17. člen
Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost uporabnika, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika.
O povečanju ali zmanjšanju obsega sredstev iz prejšnjega odstavka odloča vlada.
18. člen
Če se med letom ustanovi nov uporabnik, se sredstva za njegovo delo zagotavljajo iz tekoče proračunske rezerve.
Če se uporabnik med letom ukine, se neporabljena sredstva za njegovo delovanje prenesejo v tekočo proračunsko rezervo oziroma na uporabnika, ki prevzame naloge ukinjenega uporabnika.
19. člen
V proračunu se zagotavljajo sredstva za tekočo proračunsko rezervo.
Sredstva za tekočo proračunsko rezervo se uporabljajo:
– za nepredvidene naloge, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva;
– za namene, za katere se med letom izkaže, da v proračunu niso bila zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu.
Porabljena sredstva za tekočo proračunsko rezervo se razporedijo pri uporabnikih na postavko, na katero se nanašajo, če takšne postavke ni, pa se zanje odpre nova postavka.
O uporabi sredstev za tekočo proračunsko rezervo odloča vlada na predlog Ministrstva za finance. Če je potrebno v skladu z drugim odstavkom tega člena uporabiti več kot 20% sredstev tekoče proračunske rezerve, odloča o uporabi teh sredstev Državni zbor.
20. člen
Porabljena sredstva na postavki sprememb med letom se razporedijo pri uporabnikih na postavko, na katero se nanašajo, če takšne postavke ni, pa se zanje odpre nova postavka.
21. člen
V obdobju začasnega financiranja se sredstva razporejajo na uporabnike po postavkah proračuna za leto, na podlagi katerega se vrši začasno financiranje.
V obdobju začasnega financiranja lahko uporabniki v okviru namenov odprejo nove postavke.
Po preteku začasnega financiranja se razporejena sredstva vključijo v proračun leta, na katerega se nanašajo po postavkah tega proračuna.
č) Sredstva za delovanje uporabnikov
22. člen
Kot sredstva za delovanje se uporabnikom zagotavljajo:
– sredstva za plače
– sredstva za druge osebne prejemke
– sredstva za prispevke države kot delodajalca
– sredstva za materialne stroške
– sredstva za investicijske izdatke
– sredstva za amortizacijo
– sredstva za druge odhodke.
23. člen
Sredstva za plače delavcev in funkcionarjev se uporabnikom zagotavljajo mesečno glede na število zasedenih delovnih mest delavcev in funkcionarjev po načrtu delovnih mest, koeficiente za določanje plač za posamezne skupine delovnih mest oziroma funkcij, osnove za obračun plač, ki jih določi vlada, delovno dobo in uspešnost oziroma dodatno obremenjenost, razen za plače po drugih zakonih.
V načrtu delovnih mest iz prejšnjega odstavka se določi število delovnih mest po pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in funkcij, število zasedenih delovnih mest in funkcij po stanju na dan 31. decembra v preteklem letu in predvideno število novih zaposlitev v tekočem letu.
24. člen
Sredstva za vrednotenje delovne uspešnosti oziroma dodatne delovne obremenjenosti, sredstva za plače in druge osebne prejemke za nove zaposlitve in za napredovanja ter sredstva za delo preko polnega delovnega časa za upravne organe se zagotavljajo na posebnih postavkah.
25. člen
Sredstva za dodatke za posebne pogoje dela, ki se zagotavljajo v okviru sredstev za plače, se dodeljujejo uporabnikom po merilih, ki jih določi vlada.
26. člen
Kot sredstva za druge osebne prejemke se uporabnikom dodeljujejo sredstva za prehrano med delom, prevoz na delo, regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade, pridobitev šolske izobrazbe in druge namene po merilih, ki jih določi vlada.
27. člen
Podatke o zasedenosti delovnih mest in funkcij po uporabnikih po stanju 1. dne v tekočem mesecu uporabniki sporočajo Kadrovski službi vlade, Kadrovska služba vlade pa jih posreduje Ministrstvu za finance do 15. dne v tekočem mesecu.
Ministrstvo za finance opravlja poračunavanja na postavki plač zaradi sprememb v številu zaposlenih po uporabnikih.
28. člen
Uporabniki smejo izplačevati plače delavcev in funkcionarjev le v obsegu, ki jim pripada po določbah 23. in 25. člena tega zakona.
Prihranki pri sredstvih za plače delavcev in funkcionarjev, ki preostanejo uporabnikom po izplačilu plač za pretekli mesec, se poračunajo s sredstvi za plače delavcev in funkcionarjev pri uporabniku v tekočem mesecu.
O prihrankih iz prejšnjega odstavka obvesti uporabnik Ministrstvo za finance do 10. dne v mesecu za pretekli mesec.
29. člen
Sredstva za investicijske izdatke, razen sredstev za informatizacijo, se uporabljajo v skladu z načrtom nabave zemljišč, zgradb, stanovanj, poslovnih prostorov, opreme, vključno s pisarniško opremo, prevoznih sredstev ter investicijskega vzdrževanja, ki ga določi vlada na predlog:
– Servisa skupnih služb vlade – za upravne organe in druge uporabnike, razen za Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za notranje zadeve,
– Ministrstva za zunanje zadeve – za diplomatsko-konzularna predstavništva,
– Ministrstva za notranje zadeve – za mejne prehode,
– Ministrstva za pravosodje – za pravosodne organe in kazensko poboljševalne zavode,
– Ministrstva za obrambo.
– Ministrstva za notranje zadeve,
– Državnega zbora,
– predsednika republike,
– ustavnega sodišča,
– varuha človekovih pravic.
Sredstva po načrtu nabave zemljišč, zgradb, stanovanj, poslovnih prostorov, opreme, vključno s pisarniško opremo, prevoznih sredstev ter investicijskega vzdrževanja, po prvi alinei prvega odstavka tega člena se zagotavljajo na postavki Servisa skupnih služb vlade. Porabljena sredstva na tej postavki se razporedijo pri uporabnikih na postavko, na katero se nanašajo, če takšne postavke ni, pa se zanje odpre nova postavka.
Če s proračunom dodeljena sredstva ne zagotavljajo izvajanja načrta nabav iz prvega odstavka tega člena, mora vlada v 30 dneh po sprejemu proračuna spremeniti načrt nabav.
30. člen
Sredstva za informacijsko strojno in programsko opremo, za vzdrževanje opreme in za usposabljanje delavcev se uporabljajo v skladu z načrtom informatizacije uporabnikov, ki ga določi vlada na predlog Centra vlade za informatiko, Ministrstva za obrambo, Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za finance, Državnega zbora, predsednika republike, ustavnega sodišča in varuha človekovih pravic.
Center vlade za informatiko pripravi načrt informatizacije uporabnikov iz prejšnjega odstavka na podlagi programov informatizacije posameznih uporabnikov.
K pogodbam, ki jih na podlagi načrta informatizacije sklenejo uporabniki, razen k pogodbam, ki jih skleneta Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za notranje zadeve, je potrebno soglasje Ministrstva za finance, izdano na podlagi mnenja Centra vlade za informatiko.
Če s proračunom dodeljena sredstva ne zagotavljajo izvajanja načrta informatizacije iz prvega odstavka tega člena, mora vlada v 30 dneh po sprejemu proračuna spremeniti načrt informatizacije.
Porabljena sredstva na tej postavki se razporedijo pri uporabnikih na postavko, na katero se nanašajo, če takšne postavke ni, se zanjo odpre nova postavka.
31. člen
Sredstva za amortizacijo se zagotavljajo uporabnikom le za amortizacijo premičnin.
Upravni organi, razen Ministrstva za obrambo in Ministrstva za notranje zadeve, združujejo sredstva za amortizacijo premičnin na postavkah Servisa skupnih služb vlade in uporabljajo za namene iz 29. in 30. člena tega zakona.
Uporabniki uporabljajo amortizacijo za namene iz 29. in 30. člena tega zakona.
32. člen
Neporabljena sredstva za namene iz 22. člena tega zakona, razen pri plačah, ki preostanejo uporabnikom po preteku meseca, se poračunajo s sredstvi za te namene v tekočem mesecu.
O prihrankih iz prejšnjega odstavka obvesti uporabnik Ministrstvo za finance do 20. dne v mesecu za pretekli mesec.
d) Sredstva za opravljanje nalog
33. člen
Sredstva za opravljanje nalog na posameznih področjih in za socialne prejemke se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje dejavnosti, razen če je s tem zakonom drugače določeno.
Poraba sredstev za posamezno nalogo med uporabnikom in prejemnikom sredstev se dogovori s pogodbo, če ni z zakonom drugače določeno. Pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki. Za nalogo, za katero zagotavlja sredstva več uporabnikov, je lahko sklenjena le ena večstranska pogodba.
34. člen
Sredstva za posamezno nalogo se izplačajo na podlagi obračuna za izvršeno nalogo oziroma računa, ki ga izda izvajalec naloge in je potrjen s strani pooblaščenih oseb uporabnika.
35. člen
Pogodbe za nabavo opreme, za investicijska in vzdrževalna dela ter storitve, ki bodo opravljene v tekočem letu, lahko uporabniki sklepajo do 12. decembra tekočega leta.
Uporabniki lahko zahteve za izdajo soglasja k pogodbam, za katere je potrebno soglasje Ministrstva za finance, predložijo Ministrstvu za finance do 30. novembra tekočega leta.
36. člen
Sredstva za plače in druge osebne prejemke delavcev v javnih zavodih se zagotavljajo po merilih in na način, kot je določeno v prvem odstavku 23. člena tega zakona, v skladu s kolektivno pogodbo in v skladu z zakonom.
37. člen
Sredstva za nadomestilo za invalidnost duševno in telesno prizadetih oseb in za rejnine se bodo do sprejema novih predpisov zagotavljala po sklepih vlade na predlog Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
e) Nabavljanje opreme in oddajanje del in storitev
38. člen
Uporabniki morajo nabavo opreme, investicijska in vzdrževalna dela in storitve oddajati s pogodbo na podlagi javnega razpisa v skladu z določbami posebnega zakona, razen, če je z zakonom drugače določeno.
39. člen
Javni razpis se ne uporablja za nakup oborožitve ter vojaške opreme in za nakup specialne operativne tehnike, ki ga za svoje potrebe opravljajo Državni zbor, Urad predsednika republike, Urad predsednika vlade, Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za pravosodje in Slovenska obveščevalno-varnostna agencija.
Za nakupe iz prejšnjega odstavka je potrebno poprejšnje soglasje komisije, ki jo imenuje vlada.
Vrsto vojaške opreme iz prvega odstavka tega člena, za nabavo katere se ne uporablja javni razpis, določi vlada.
40. člen
Uporabniki morajo za izvajanje investicij, ki terjajo zagotavljanje finančnih sredstev za več kot eno leto, sestaviti investicijski program.
V investicijskem programu se izkažejo predvidene investicije, ločeno po funkcionalnem namenu (pridobitev nepremičnin, gradnja objektov, oprema, ipd) in po letih.
K pogodbam, ki se nanašajo na nabavo opreme, investicijska in vzdrževalna dela ali na storitve, katerih vrednost presega znesek, določen s tem zakonom, je potrebno soglasje Ministrstva za finance.
Pri izdaji soglasja iz prejšnjega odstavka se upoštevajo predvsem določbe pogodbe, ki vsebujejo finančne posledice, zlasti glede pogodbene vrednosti, revalorizacije, dinamike plačil, rokov za izpolnitev pogodbe, načina finančnih zavarovanj in drugih plačilnih pogojev ter določbe glede načina nadzora nad izvajanjem pogodbe.
O zahtevi za izdajo soglasja mora Ministrstvo za finance odločiti v desetih dneh po vložitvi zahteve; če ne odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve se šteje, da je soglasje izdano.
f) Proračunski nadzor
41. člen
Nadzor nad finančnim, materialnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov ter nad zakonitostjo in gospodarnostjo porabe proračunskih sredstev opravlja Ministrstvo za finance.
Naloge nadzora iz prejšnjega odstavka opravljajo proračunski inšpektorji pri Ministrstvu za finance.
42. člen
Uporabniki morajo proračunskim inšpektorjem omogočiti opravljanje nadzora in nuditi vse zahtevane podatke, listine in poročila, ki se nanašajo na inšpekcijski pregled.
Proračunski inšpektorji lahko predlagajo uporabnikom spremembe in dopolnitve njihovega poslovanja.
Proračunski inšpektorji so pri opravljanju nadzora dolžni čuvati državno, vojaško, uradno in poslovno skrivnost.
43. člen
Če ni s tem zakonom drugače določeno, se za proračunske inšpektorje ter za izvrševanje proračunskega nadzora uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravo in predpiši o splošnem upravnem postopku.
Če proračunski inšpektor pri opravljanju proračunskega nadzora ugotovi, da je bil kršen zakon ter drug predpis ali akt, katerega izvajanje nadzoruje, z odločbo naloži dejanja za odpravo ugotovljenih nepravilnosti v določenem roku.
Če proračunski inšpektor ugotovi, da imajo storjene nepravilnosti znake kaznivih dejanj, gospodarskih prestopkov ali prekrškov, predlaga uvedbo postopka zaradi prekrška ali gospodarskega prestopka ali prijavi kaznivo dejanje.
44. člen
Če se pri opravljanju proračunskega nadzora ugotovi, da so bila sredstva uporabljena v nasprotju z zakonom in proračunom, se za obseg nenamensko uporabljenih sredstev zmanjšajo postavke odhodkov v finančnem načrtu uporabnika ali začasno ustavi izplačevanje sredstev s postavk, s katerih so bila sredstva nenamensko uporabljena.
Ukrepi iz prejšnjega odstavka se izvršijo na podlagi odločbe, ki jo izda proračunski inšpektor.
45. člen
Zoper odločbo proračunskega inšpektorja iz drugega odstavka 43. člena in drugega odstavka 44. člena je dovoljena pritožba na vlado v roku osmih dni od vročitve odločbe.
Pritožba zoper odločbo proračunskega inšpektorja ne zadrži njene izvršitve.
46. člen
O opravljenem nadzoru, ugotovitvah in odločitvah Ministrstvo za finance obvešča vlado.
g) Zagotavljanje sredstev za finančno izravnavo v občinah
47. člen
Občinam, ki s svojimi prihodki ne morejo zagotoviti izvajanja nalog na področju javne porabe, se zagotavljajo sredstva za finančno izravnavo iz proračuna.
48. člen
Občinam pripadajo sredstva za finančno izravnavo v višini razlike med predvidenimi izvirnimi prihodki občine in določenim obsegom proračunske porabe.
49. člen
Kot izvirni prihodki občine se štejejo prihodki po predpisih o financiranju javne porabe.
Obseg prihodkov posamezne občine iz prejšnjega odstavka ugotavlja Ministrstvo za finance v sodelovanju s posamezno občino.
50. člen
Občinam, v katerih javna poraba na prebivalca ne dosega najmanj povprečne javne porabe na prebivalca v občinah v Republiki Sloveniji, se določi izhodiščni obseg javne porabe za leto 1994 v obsegu, ki je enak 90% javne porabe na prebivalca v občinah v Republiki Sloveniji.
V izhodiščnem obsegu javne porabe iz prejšnjega odstavka se upoštevajo sredstva za financiranje nalog iz občinskih proračunov v letu 1993.
Pri ugotavljanju proračunske porabe občin, ki se financirajo iz občinskega proračuna, se uporabljajo merila, ki jih določijo pristojna ministrstva, pri čemer so sredstva za te namene odvisna od razpoložljivih sredstev za finančno izravnavo. Ta merila ne vključujejo proračunske porabe za plače, prispevke delodajalca in druge osebne prejemke zaposlenih v upravnih organih.
Pristojna ministrstva pripravijo kriterije za investicije najkasneje v 60 dneh od sprejema proračuna.
Občine, ki po sklepu vlade pridobijo namenska sredstva za investicije, so dolžna tak sklep upoštevati.
51. člen
Občine, ki prejemajo finančno izravnavo iz 48. člena tega zakona, izplačujejo plače, prispevke delodajalca in druge osebne prejemke zaposlenim v upravnih organih v skladu z določbami 23., 25. in 26. člena tega zakona.
52. člen
Sredstva finančne izravnave, ki jih prejema občina se ne uporabljajo za plačilo odškodnin po sodnih sklepih in odškodnin po zakonu o denacionalizaciji.
53. člen
Sredstva za finančno izravnavo se zagotavljajo občinam mesečno, do konca meseca za tekoči mesec glede na dosežene izvirne prihodke v preteklem mesecu in glede na ustrezni del obsega javne porabe občine.
54. člen
Do ugotovitve potrebne višine sredstev za finančno izravnavo za posamezno občino se občinam zagotavljajo akontacije sorazmerno odhodkom v preteklem letu.
Akontacije se poračunajo s sredstvi za finančno izravnavo, ki jih za posamezno občino ugotovi Ministrstvo za finance.
55. člen
Občine, ki so prejemale akontacijo na račun sredstev za finančno izravnavo, pa jim sredstva za finančno izravnavo po tem zakonu ne pripadajo, vrnejo preveč prejete akontacije proračunu do 31. decembra v tekočem letu.
56. člen
Za zavarovanje vračila preveč nakazanih akontacij sredstev za finančno izravnavo izročijo občine Ministrstvu za finance akceptne naloge najpozneje v 30 dneh po sprejetju proračuna.
Neizkoriščene akceptne naloge vrne Ministrstvo za finance občinam najpozneje do 15. januarja v prihodnjem letu.
57. člen
Občini, za katero se ugotovi, da izplačuje plače in druge osebne prejemke v nasprotju z določbami 51. člena tega zakona, se za del preveč izplačanih plač in drugih osebnih prejemkov ustrezno zmanjša finančna izravnava.
58. člen
Občine morajo Ministrstvu za finance tekoče sporočati podatke o prihodkih in odhodkih proračunov, ki so pomembni za ugotavljanje obsega sredstev za finančno izravnavo.
Način in rok za sporočanje podatkov določi Ministrstvo za finance.
Občini, ki Ministrstvu za finance ne sporoča podatkov v roku in na način iz prejšnjega odstavka, se začasno ustavi nakazovanje akontacije na račun sredstev za finančno izravnavo.
II. UPRAVLJANJE Z DRŽAVNIM PREMOŽENJEM IN DOLGOVI
a) Premoženjska bilanca
59. člen
Uporabniki izkazujejo v premoženjski bilanci državno premoženje, s katerim upravljajo.
Za državno premoženje se štejejo stalna in gibljiva sredstva, izkazana v aktivi premoženjske bilance in so v lasti države.
60. člen
Uporabniki sestavijo premoženjsko bilanco po stanju na dan 31. decembra v tekočem letu in jo do 30. septembra v prihodnjem letu predložijo Ministrstvu za finance.
Na podlagi premoženjskih bilanc uporabnikov sestavi Ministrstvo za finance premoženjsko bilanco države in jo do 31. decembra predloži vladi, vlada pa državnemu zboru.
b) Upravljanje z državnim premoženjem
61. člen
O upravljanju in razpolaganju z državnim premoženjem odloča vlada na predlog, ki ga pripravi uporabnik v soglasju z Ministrstvom za finance.
Ministrstvo za finance lahko predlaga vladi, da odloči o upravljanju in razpolaganju z delom državnega premoženja, če je to potrebno zaradi zagotavljanja prihodkov v bilanci prihodkov in odhodkov proračuna.
62. člen
Prihodki od prodaje in zamenjave državnega premoženja, ki se uporabijo za nabavo osnovnih sredstev v skladu s posebnim načrtom nabav, niso sestavni del proračuna.
Posebni načrt nabav iz prejšnjega odstavka določi vlada.
63. člen
Uporabnik, ki pridobi nepremičnino, mora pripraviti zemljiškoknjižni predlog in ga poslati Javnemu pravobranilstvu Republike Slovenije v 30 dneh po pridobitvi, če ni z zakonom drugače določeno.
Javno pravobranilstvo Republike Slovenije vloži zemljiškoknjižni predlog pri pristojnem sodišču.
64. člen
Za brezplačno pridobitev osnovnih sredstev, katerih lastništvo ali uporaba bi povzročila nove stroške, je potrebno soglasje Ministrstva za finance.
Javno pravobranilstvo Republike Slovenije lahko vloži zemljiškoknjižni predlog za vpis nepremičnine iz prejšnjega odstavka le, če je predlogu priloženo soglasje Ministrstva za finance.
65. člen
Država lahko pridobiva deleže v gospodarskih družbah in zadrugah s konverzijo neplačanih davkov, prispevkov, carin in drugih dajatev v postopkih prisilne poravnave v skladu z zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, iz sredstev proračuna, brezplačno ali na podlagi drugih zakonov.
O pridobivanju in razpolaganju z deleži iz prejšnjega odstavka odloča vlada na predlog Ministrstva za finance.
66. člen
S prostimi denarnimi sredstvi na računu proračuna, računu rezerve Republike Slovenije in na računih uporabnikov, za katere vodi računovodstvo Ministrstvo za finance, upravlja Ministrstvo za finance.
Prosta denarna sredstva morajo biti naložena tako, da so na razpolago, če se pokaže potreba.
Prihodki od upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi se vplačujejo v proračun.
67. člen
Uporabnik lahko uporablja sredstva proračuna za dajanje posojil le v primeru, če je tako določeno s posebnim zakonom.
Uporabnik obvešča Ministrstvo za finance o dajanju posojil iz prejšnjega odstavka.
c) Zadolževanje in upravljanje z državnim dolgom
68. člen
Za kritje odhodkov proračuna in odplačilo dolgov se Republika Slovenija v posameznem letu lahko zadolži doma in v tujini do višine, določene s proračunom, in sicer z najetjem posojil ali z izdajo vrednostnih papirjev.
O zadolžitvah iz prejšnjega odstavka odloča vlada, pogodbe o najetju posojil pa sklepa minister za finance.
O zadolžitvah iz prvega odstavka tega člena vlada obvešča Državni zbor.
69. člen
V obdobju začasnega financiranja se lahko Republika Slovenija zadolži do višine, ki je potrebna za kritje odhodkov in odplačilo dolgov v obdobju začasnega financiranja.
Zadolžitev iz prejšnjega odstavka je sestavni del proračuna za tekoče leto.
70. člen
Če za kritje odhodkov proračuna ali odplačilo dolgov v tekočem letu niso bila v celoti črpana posojila ali prodani vrednostni papirji iz prejšnjega člena, se nečrpani del posojila oziroma neprodani vrednostni papirji, štejejo kot vir prihodkov v računu financiranja za naslednje leto.
O prenosu zadolžitve iz prejšnjega odstavka odloča vlada na predlog Ministrstva za finance.
71. člen
Ministrstvo za finance daje v promet državne vrednostne papirje in odloča o odkupovanju državnih vrednostnih papirjev.
72. člen
Promet z državnimi vrednostnimi papirji na trgu vrednostnih papirjev se izvaja preko posebnega računa.
Sredstva za intervencije pri trgovanju z državnimi vrednostnimi papirji na trgu vrednostnih papirjev se zagotovijo v proračunu in izločijo na račun iz prvega odstavka tega člena.
Prihodki od obresti za sredstva na računu iz prvega odstavka tega člena se vplačajo na ta račun.
Sredstva na posebnem računu po stanju na dan 31. decembra v tekočem letu se prenesejo v proračun.
73. člen
Vlada lahko odloča o reprogramiranju oziroma o zamenjavi državnih dolgov:
- če se s tem zmanjšajo stroški zadolžitve proračuna,
- če se s tem izboljša kvaliteta zadolžitve in se pri tem skupna zadolžitev proračuna ne poveča.
Pogodbe o reprogramiranju državnih dolgov iz prejšnjega odstavka sklepa minister za finance.
Reprogramiranje državnih dolgov se lahko opravi tudi z izdajo novih državnih vrednostnih papirjev.
O reprogramiranju državnih dolgov vlada obvešča Državni zbor.
č) Državna poroštva
74. člen
Država lahko daje poroštva za izpolnitev kratkoročnih posojilnih in drugih obveznosti pravnih oseb do bank z območja Republike Slovenije v skladu z merili, določenimi s posebnim zakonom in do višine, določene s proračunom, pod pogojem, da je banka predhodno ustrezno zavarovala vrnitev obveznosti iz posojila (hipoteka, cesija terjatev, zastava vrednostnih papirjev, ipd.).
Država za izdana poroštva zaračuna provizijo v višini 0,5% izdanega poroštva.
O dajanju poroštev iz prvega odstavka tega člena odloča vlada na predlog, ki ga pripravi pristojno ministrstvo v soglasju z Ministrstvom za finance, poroštvene pogodbe pa sklepa minister za finance.
75. člen
Izpolnitev poroštvene obveznosti države iz 74. člena tega zakona lahko banka zahteva le v primeru, če se banka ni mogla v celoti poplačati na podlagi pogodbe s posojilojemalcem o zavarovanju vrnitve obveznosti iz posojila.
Banka mora izkoristiti vse zakonske možnosti za izterjavo dolga oziroma za poplačilo iz zavarovane terjatve.
Država mora izpolniti poroštveno obveznost iz prvega odstavka tega člena šele ko banka predloži Ministrstvu za finance verodostojno dokazilo o brezuspešni izterjavi v skladu s prejšnjim odstavkom.
V primeru stečaja posojilojemalca mora banka najprej izterjati terjatev v stečajnem postopku oziroma uveljavljati izločitveno pravico, po pravnomočnosti sodne odločbe pa zahteva izpolnitev poroštvene obveznosti od države.
76. člen
Država lahko daje garancije, potrjuje garancije (supergarancija) ali druge oblike poroštva za izpolnitev dolgoročnih posojilnih in drugih obveznosti pravnih oseb le na podlagi posebnega zakona, ki se sprejme za vsako poroštvo posebej.
Zavarovanje regresnega zahtevka države (hipoteka, cesija terjatev, zastava vrednostnih papirjev, ipd.) na podlagi poroštva, danega za izpolnitev obveznosti na podlagi posebnega zakona, se uredi s pogodbo, ki jo s pravno osebo sklene minister za finance.
77. člen
Če so bila za izpolnitev obveznosti iz posojilnih pogodb ali drugih obveznosti, za katere je dala Republika Slovenija garancijo, supergarancijo ali drugo obliko poroštva, uporabljena sredstva iz proračuna, izda Ministrstvo za finance najpozneje v 75 dneh od izpolnitve obveznosti nalog službi družbenega knjigovodstva, da prenese v dobro proračuna Republike Slovenije z računa posojilojemalca tolarska sredstva v višini izvršenega plačila, povečanega za obračunane obresti in za druge stroške, nastale v zvezi z izpolnitvijo obveznosti.
III. RAČUNOVODSKO IZKAZOVANJE
78. člen
Računovodstva kontrolirajo in odgovarjajo za formalno pravilnost nalogov, za zakonitost, upravičenost in namembnost porabe proračunskih sredstev pa odgovarjajo odredbodajalci.
79. člen
V skladu z zakonom o financiranju javne porabe predpiše minister za finance za leto 1994 vrste in roke za vključitev prihodkov in odhodkov v bilanco prihodkov in odhodkov.
Način enotnega vodenja poslovnih knjig in letnih poročil za proračun in uporabnike proračunskih sredstev za leto 1994 predpiše minister za finance v 90 dneh po sprejemu proračuna.
80. člen
Pri kratkoročnem zadolževanju oziroma izdajanju vrednostnih papirjev se na koncu proračunskega leta izkaže v poslovnih knjigah le razlika med prihodki in odhodki.
IV. POSEBNE DOLOČBE
81. člen
V proračunu se zagotavljajo sredstva za izplačilo odškodnin po 50. členil zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 31/93).
82. člen
Sredstva požarnega sklada iz naslova požarne takse se zagotavljajo v višini določeni z zakonom ne glede na znesek, ki je v proračunu določen za ta namen.
Sredstva požarnega sklada iz naslova požarne takse se v višini 65% namenjajo za financiranje nalog požarnega varstva v občinah v skladu z zakonom.
83. člen
Prihodki in odhodki, doseženi z lastno dejavnostjo uporabnikov v obdobju začasnega financiranja v letu 1994 so sestavni del bilance prihodkov in odhodkov iz naslova lastne dejavnosti uporabnikov.
84. člen
Od prihodkov proračuna za leto 1994, izkazanih v bilanci prihodkov in odhodkov, se izloči 400.000.000 tolarjev v rezerve Republike Slovenije.
Če se prihodki proračuna dosežejo v manjšem obsegu, kot je predvideno v bilanci prihodkov in odhodkov in v računu financiranja, se lahko za kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve do višine 1.000.000.000 tolarjev.
Sredstva, ki se uporabijo po prejšnjem odstavku, se bodo vračala v rezerve Republike Slovenije v letu 1995 z dodatnim izločanjem v višini 1% prihodkov, izkazanih v bilanci prihodkov in odhodkov, dokler ne bo dosežen znesek iz prejšnjega odstavka.
85. člen
Vlada odloča o uporabi sredstev rezerve Republike Slovenije v letu 1994 do zneska 100.000.000 tolarjev v posameznem primeru za namene iz 1. točke 31. člena zakona o financiranju javne porabe.
O uporabi sredstev iz prejšnjega odstavka vlada obvešča Državni zbor.
86. člen
Sredstva za graditev avtocest po 2. členu zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za gradnjo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 46/93) se zagotavljajo v višini, določeni z zakonom, ne glede na znesek, ki je v proračunu določen za ta namen.
87. člen
Do uveljavitve izplačil po zakonu o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti, se za vrednotenje delovne uspešnosti oziroma dodatne delovne obremenjenosti v letu 1994 zagotavlja 10% od sredstev za plače, ugotovljenih po merilih iz 23. člena tega zakona. O uporabi teh sredstev za upravne organe odloča vlada.
88. člen
Sredstva za izvajanje zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti, ki se nanašajo na javne zavode in državne organe se zagotavljajo na proračunski postavki pri kadrovski službi vlade. O uporabi teh sredstev odloča vlada,
89. člen
V proračunu se zagotavljajo sredstva za plače v državnih organih in javnih zavodih za dejanska izplačila do 31. 12. 1994.
90. člen
Obseg javne porabe občin, ki je določen v 50. členu tega zakona, zmanjšan za sredstva, ki se zagotavljajo za upravne naloge, ki jih bo v skladu z zakonom prevzela Republika Slovenija, se šteje za izhodiščni obseg javne porabe po občinah za ugotavljanje deleža javne porabe, ki pripada posamezni občini, oblikovani po zakonu o lokalni samoupravi.
Sorazmerno prevzetim upravnim nalogam po zakonu se zmanjšujejo sredstva za finančno izravnavo občin.
91. člen
V obsegu sredstev za javno porabo občin iz prejšnjega člena se zagotavljajo sredstva za redno financiranje novo oblikovanih občin v skladu z zakonom o lokalni samoupravi.
Občinam, nastalim na podlagi zakona o lokalni samoupravi in na območjih občin, ki jim v skladu s tem zakonom pripadajo sredstva finančne izravnave, se zagotavljajo sredstva za redno financiranje na postavki sredstev za delovanje novo nastalih občin.
Merila za uporabo sredstev iz prejšnjega odstavka določa Služba vlade za reformo lokalne samouprave.
92. člen
Uporabnik sme oddati izvajalska dela brez javnega razpisa, če pogodbena vrednost ne presega 500.000 tolarjev.
K pogodbam, katerih vrednost presega 2.000.000 tolarjev, mora dati soglasje Ministrstvo za finance.
93. člen
Za kritje odhodkov proračuna za leto 1994 in odplačilo dolgov se Republika Slovenija v letu 1994 lahko zadolži do višine 30.000 milijonov tolarjev.
94. člen
Vlada lahko v letu 1994 odloča o dajanju poroštev za posojilne in druge obveznosti pravnih oseb v skupnem znesku največ do 10.000 milijonov tolarjev, in sicer:
– do 7.000 milijonov tolarjev na predlog Ministrstva za gospodarske dejavnosti;
– do 1.000 milijonov tolarjev na predlog Ministrstva za okolje in prostor;
– do 1.000 milijonov tolarjev na predlog Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo;
– do 500 milijonov tolarjev na predlog Ministrstva za znanost in tehnologijo;
– do 500 milijonov tolarjev na predlog drugih ministrstev.
O izdanih poroštvih obvešča vlada Državni zbor vsake tri mesece.
V. KAZENSKE DOLOČBE
95. člen
Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba uporabnika:
– če uporabi sredstva proračuna za namene, ki niso predvideni v proračunu ali izda nalog za namene, ki niso predvideni s proračunom (drugi odstavek 4. člena);
– če odda dela brez javnega razpisa (38. člen);
– če daje iz sredstev proračuna posojila ne da bi bilo tako določeno s posebnim zakonom (prvi odstavek 67. člena).
PREHODNE DOLOČBE
96. člen
Uporabniki predložijo premoženjsko bilanco za leto 1993 Ministrstvu za finance do 30. septembra 1994.
Na podlagi premoženjskih bilanc uporabnikov sestavi Ministrstvo za finance premoženjsko bilanco države za leto 1993 in jo do 31. decembra 1994 predloži vladi, vlada pa državnemu zboru.
97. člen
Občine in krajevne skupnosti sestavijo premoženjsko bilanco za leto 1993 do 30. septembra 1994.
98. člen
Do vzpostavitve enotnega računovodstva za vse upravne organe, vodi računovodstvo za proračun in za upravne organe, razen za Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za finance.
Ministrstvo za finance izvaja nadzor nad računovodstvi Ministrstva za obrambo in Ministrstva za notranje zadeve preko pooblaščenih oseb.
99. člen
Ne glede na določbe 38. člena tega zakona, se do sprejema zakona o javnih naročilih uporabljajo določbe 31. člena zakona o izvrševanju proračuna in o proračunu Republike Slovenije za leto 1993 (Uradni list RS, št. 22/93) in na tej podlagi izdana odredba o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 28/93), če ni s tem zakonom drugače določeno.
100. člen
Do uveljavitve posebnega zakona iz 74. člena se za dajanje poroštev iz 94. člena tega zakona uporabljajo merila po sklepu o merilih za dajanje poroštev za posojilne in druge obveznosti pravnih oseb v letu 1993 (Uradni list RS, št. 25/93, 52/93 in 62/93).
101. člen
Minister za finance izda po potrebi podrobnejše predpise o izvrševanju proračuna.
102. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 411-01/93-33/2
Ljubljana, dne 5. maja 1994.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Herman Rigelnik l. r.
