Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90)) in 30. člena odloka o pristojnosti in sestavi zborov občinske skupščine (Uradni list SRS, št. 3/90) je skupščina občine Brežice na 30. seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 18. 4. 1994 sprejela
ODLOK
o ureditvenem načrtu Mestno jedro – Brežice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za območje mestnega jedra Brežice, ki ga je izdelal Savaprojekt Krško pod številko projekta UN 11/91 v novembru 1993.
Pri izvedbi UN za mestno jedro se upošteva elaborat ZVNKD Novo mesto pod št. proj. 352-8/90, Študija kanalizacije mesta Brežice – VGL Ljubljana, Prometna študija – Ornega Consulting.
2. člen
Ureditveni načrt vsebuje:
A. Tekstualni del
1. Obrazložitev
2. Soglasja pristojnih organov in organizacij
3. Ocena stroškov za izvedbo
B. Grafični del
1. Izsek iz DDP občine Brežice 1:5000
2. Izsek iz SDP občine Brežice 1:5000
3. Geodetska podlaga, kopija katastrskega načrta 1:1000
4. Lastništvo in namembnost objektov 1:1000
5. Arhitektonsko ureditvena situacija 1:1000
6. Prerez A – A 1: 500
7. Načrt gradbenih parcel in zakoličbena situacija 1:1000
8. Zakoličbena situacija objektov 1:1000
9. Prometna situacija 1:1000
10. Komunalna infrastruktura 1:1000
11. Energetska infrastruktura 1:1000
12. Telekomunikacijsko omrežje 1:1000
13. Ureditev za obrambo in zaščito 1:1000
C. Tabela Pogoji za arhitektonsko in urbanistično oblikovanje objektov
II. MEJA OBMOČJA UREDITVENEGA NAČRTA
3. člen
Meja območja poteka po naslednjih obodnih parcelah:
k.o. Brežice
1501, 1502, 1218, 1243, 1246, 779/3, 779/1, 526/1, 525, 1495, 258, 259, 233, 232, 231, 230, 229, 136, 139, 145, 1498, 96/2, 96/4, 99, 104, 67, 113, 117, 122, 123, 663/2, 663/3,646, 641/1, 641/2, 634, 633, 628, 626, 624, 621, 667, 669, 672, 679, 683, 686, 689, 692, 695, 698, 701, 704, 1250, 1255, 1265, 1267, 1268.
4. člen
Območje je razdeljeno na več ureditevnih enot - karejev, ki so razvidni iz grafičnih prilog.
Enota ožjega mestnega jedra – pozidava znotraj srednjeveškega obzidja z grajskim kompleksom in grajskim parkom. Meja poteka na vzhodu po ulici Pod obzidjem, na severu po Levstikovi ulici, na zahodu po Vrbini, na jugu ob gradu in Dobovski cesti. Znotraj enote ožjega mestnega jedra so naslednji kareji: A, B, C, D, E, F, G in H
Enota širšega mestnega jedra – pozidava zunaj obzidja. Meja poteka na jugu po Levstikovi ulici, na vzhodu po Kajuhovi ulici, na severu po peš poti med nogometnim stadionom in cerkvijo sv. Roka, na zahodu po Vrbini. Znotraj enote širšega mestnega jedra so naslednji kareji: I, J in K.
III. FUNKCIJE OBMOČJA UREJANJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGIH POSEGOV V PROSTOR NAMEMBNOST OBJEKTOV IN POVRŠIN
5. člen
Prostor in objekti v mestnem jedru so predvideni za naslednjo rabo oziroma dejavnosti: stanovanja, poslovne prostore, trgovino, gostinstvo, nehrupno drobno obrt, šolstvo, kulturne, verske, športne in rekreacijske ter ostale mestotvorne dejavnosti, ki ne motijo obstoječih arhitektonsko-urbanističnih kvalitet mestnega jedra.
V ta namen se v območju ureditvenega načrta nahajajo naslednje namembnosti objektov in površin:
– stanovanjsko-poslovni objekti
– čisto poslovni objekti
– objekti verskega značaja
– objekti šolskega značaja
– objekti kulturnega značaja
– objekti športnega značaja
– infrastrukturni objekti – prometnice
– parkirišča
– sprehajalne steze
– trgi, dvorišča
– parki
– drevoredi
– ostale zelene površine.
6. člen
V vseh ureditvenih enotah so pod predpisanimi pogoji dopustni naslednji posegi v prostor:
– gradnja stanovanjskih, poslovnih, pomožnih in začasnih objektov;
– gradnja dozidav, nadzidav, dopolnilna in nadomestna gradnja
– gradnja prometnih, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov in naprav;
– rekonstrukcije, adaptacije, sanacije
– urejanje zelenih površin in odprtih prostorov
– rušitve
– spremembe namembnosti nekaterih dejavnosti
– tekoča vzdrževalna dela
– posegi za izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
– posegi za obrambo in zaščito v primeru naravnih nesreč ali vojne.
7. člen
Razporeditev namembnosti znotraj stanovanjsko-poslovnih objektov je sledeča:
– klet (če jo objekt ima) – lokali in nemoteča proizvodno obrtna dejavnost
– pritličje – lokali in poslovni prostori ž nemotečo dejavnostjo
– nadstropje – pretežno stanovanja
– podstrešje – stanovanja
Pritličja dvoriščnih dozidav so namenjena tudi za pomožne prostore (garaže, drvarnice, shrambe in kotlovnice).
8. člen
Iz obstoječe vsebine je potrebno izseliti iz mestnega jedra neustrezne trgovine, ki potrebujejo velika skladišča in manipulativne prostore oziroma so moteče za odvijanje normalnega poteka prometa. To so: železnina, trgovina gradbenega materiala, skladišče pohištva ipd. Podobne dejavnosti je prepovedano ponovno locirati v jedro.
Nestanovanjska vsebina se sme nameniti skladiščenju za svojo dejavnost preko 30% površin od skupne površine lokala ali trgovine.
9. člen
Začasni objekti (stojnice, kioski, prikolice, demontažni in mobilni objekti, ograjene terase za gostinstvo...) in podobni montažni objekti se lahko postavljajo v območju ureditvenega načrta pod urbanistično arhitektonskimi pogoji pristojne urbanistične službe.
Na podane pogoje si investitor pridobi odločbo pristojnega upravnega organa za dobo do enega leta.
10. člen
Pomožni objekti so dopustni le kot sestavni del prizidka h glavnemu objektu prikazanem v grafičnem delu UN.
Drvarnice se lahko gradijo kot samostojni objekti v skladu z urbanistično arhitektonskimi pogoji. Na podane pogoje si investitor pridobi odločbo za dobo do enega leta. Samostojnih objektov garaž (shramb, kurilnic in ostalih objektov) ni dovoljeno graditi na območju ureditvenega načrta.
SPLOŠNA MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN FUNKCIONALNIH POVRŠIN
11. člen
Celotna parcela je funkcionalno zemljišče.
12. člen
Maksimalna pozidava nepozidanih parcel je 60%. Pri parcelah z obstoječo pozidavo pa je dovoljena maksimalna skupna pozidava 75%.
SPOMENIŠKOVARSTVENA VALORIZACIJA PROSTORA IN OSNOVNE SMERNICE VAROVANJA
13. člen
Vsi posegi, na območju starega mestnega jedra Brežic in na razglašenih kulturnih spomenikih se izvajajo v skladu s pogoji in smernicami, ki jih predpiše pristojna organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine.
14. člen
Na delu območja, ki je z odlokom, razglašen za kulturni, etnološki, arheološki, zgodovinski, tehnološki ali urbanistični spomenik, veljajo pri varstvu določbe tega odloka.
Za ostalo naravno in kulturno dediščino veljajo na-. slednji pogoji:
– varovanje kulturnih, estetskih, zgodovinskih in naravnih vrednot z namenom ohranitve, posegi v skladu z značilnimi lastnostmi prostora in arhitekture;
– usklajenost rabe pozidanega in, nepozidanega prostora in arhitekture;
– možnost pozidav, dozidav ali rušenj ter zamenjav, nadomestitev ali odstranitev dediščine z omejenimi kulturnimi in estetskimi vrednotami z namenom pridobitve novih prostorskih in oblikovnih kvalitet;
– izvajanje vseh. zemeljskih del (izkopi gradbenih jam, zamenjave tlakov v kletnih oziroma v vseh najnižjih etažah objektov, kanalizacijskih vodov, toplovod, plinovod, elektro, PTT, odvodnjavanih oziroma kabliranih, ter tlakovanju vseh večjih površin, zasaditvah itd.) pod arheološkim nadzorom.
15. člen
V območju urbanističnega spomenika so posegi podrejeni morfološkim značilnostim ureditvene enote, predvsem po tlorisni zasnovi, volumnu in tipologiji objektov z upoštevanjem lege objekta na parcelni meji.
16. člen
Zavarovana območja, objekti in naravna dediščina se lahko urejajo ali obnavljajo le v okviru danih varstvenih režimov.
Pri posegih je potrebno sodelovanje spomeniške službe z urejevalskimi smernicami (lokacija, gabariti, mase, obdelave fasad, odprtin, barve, kritina, izbira materiala, vrste dreves itd.).
17. člen
Znotraj srednjeveškega obzidja je potrebno ohranjati značilnosti parcelacijske mreže z dolgimi, ozkimi parcelami, s stavbno parcelo ob ulici v nadaljevanju pa dvorišče s vrtom. Na širšem območju je značilnosti potrebno uporabiti kot osnovo pri oblikovanju novih gradbenih parcel.
18. člen
Neprimerno oblikovane in vzdrževane objekte je potrebno v procesu prenove proučiti posamezno in zanje poiskati ustrezno sanacijo.
19. člen
Na območju značilnih pogledov na krajinske elemente ali elemente grajene strukture posebne vrednosti niso dopustni posegi, ki bi motili ali zmanjševali njihovo vrednost v prostoru.
IV. SPLOŠNI POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV SPLOŠNI POGOJI ZA PRENOVO GRAJENE STRUKTURE
20. člen
Pri urbanističnem in arhitektonskem oblikovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati morfološke značilnosti, razmerja, merila in kvalitete posameznih ureditvenih enot.
Posegi v prostor morajo obdržati vzpostavljeno oblikovno celoto v posamezni ureditveni enoti ter se prilagajati okoliškim objektom in ureditvam.
21. člen
Posegi zunaj srednjeveškega obzidja lahko sorazmerno odstopajo od oblikovne enovitosti v ureditveni enoti:
– kadar opozarjajo na drugo dejavnost
– kadar ima vizualni kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto v okolju kot novo kvaliteto v prostoru.
22. člen
Gradnje in ureditve se morajo prilagoditi morfološkim značilnostim naselja, predvsem glede:
– parcelacije in lege objekta na parceli;
– odmika od sosednjega objekta;
– gradbene linije;
– gradbene mase;
– višine objekta;
– naklona strešin in smeri slemena;
– orientacije objekta;
– organizacije zunanje ureditve.
23. člen
Dimenzije novih objektov in dozidav so v ureditvenem načrtu podane na osnovi izmer na geodetski podlagi z možnimi tolerancami.
Za določitev natančnih tlorisnih dimenzij novih objektov ali dozidav je potrebna natančna izmera dimenzij med obstoječimi objekti, ki je prikazana v geodetskem posnetku.
24. člen
Višinski gabarit se določi na osnovi idejnih zasnov in izmer sosednjih objektov.
Po potrebi se izdela kulisa v naravni velikosti na lokaciji samega objekta.
25. člen
Objekta na sosednjih parcelah je možno graditi kot "dvojček" (dve enokapnici združeni v dvokapnico).
26. člen
Višina venca novega objekta lahko varira do 50 cm pod vencem obstoječega, arhitekturno pomembnega objekta ali do 50 cm nad vencem arhitekturno manj pomembnega objekta.
27. člen
Strehe je možno oblikovati kot:
– simetrične dvokapnice – za nove objekte in nekatere dozidave;
– trikapnice ali štirikapnice – za vogalne objekte;
– enokapnice – za dvoriščne dozidave. Naklon strehe je 35-45 stopinj.
Za obstoječe objekte, ki nimajo primernega naklona, se predpiše popravek ob rekonstrukciji ali prenovi.
28. člen
Osvetlitev podstrešij se na strehah, ki so orientirane na ulico ali trg, obvezno izvede s frčadami. Osvetlitev podstrešij, ki so orientirane na dvorišča je možno tudi na druge načine (strešna okna, kupole...)
Razmestitev frčad ali strešnih oken mora biti v ustreznem razmerju do površine strehe in v ustrezni razmestitvi glede na odprtine na fasadi objekta.
29. člen
Sleme dozidave ne sme biti višje od slemena glavnega objekta.
Višina slemena novih objektov znotraj srednjeveškega obzidja ne smejo biti višja od slemen objektov ob Cesti prvih borcev.
Smer slemena glavnega objekta ob ulici mora biti vzporedna z ulico.
30. člen
Na območju ureditvenega načrta je dovoljena uporaba rdeče opečne kritine (bobrovec, opečni zareznik), bakrene pločevine in lesene skodle.
Prepovedana, je uporaba cementnega, plastičnega in salonitnega strešnika ter pločevine, razen bakrene.
Kritina dozidave je enaka kritini glavnega objekta.
31. člen
Glavni vhodi v objekte so z ulice ali trga.
32. člen
Pri prenovi stavbnega fonda je potrebno upoštevati značilnosti "brežiške" arhitekture, predvsem glede:
– sestave in razmerja osnovnih stavbnih mas;
– oblikovanja in razmerja (proporcev, simetrija, osnost...) fasad;
– razmerja med polnim in praznim;
– arhitekturnih elementov (poudarki vhodov, vež, okrasi, rizaliti, venci...);
– historičnega materiala, barve in teksture strešin in fasad;
– oblikovanosti strešin.
Novi objekti morajo biti usklajeni z obstoječimi, ki so kvalitetno ohranjeni.
33. člen
Vse fasade objektov morajo biti ometane v svetlih barvah, ki imajo za osnovo tople barve.
Sestava ometov se predvidi iz materialov, ki so obstojni in ne povzročajo uničevanja historičnega materiala zidov.
34. člen
Na območju ureditvenega načrta je prepovedano postavljati satelitske antene in kolektorje, graditi balkone in podobno na glavni fasadi in strešinah, ki so orientirana na ulico ali trg.
35. člen
Dozidave je potrebno oblikovati v slogu glavnega objekta, da se z njim ustvari enovita celota, vendar je rast objekta razpoznavna.
36. člen
Drvarnice se lahko postavljajo v max površini 12 m2, pritlične, brez podkletitve in brez kolenčnega zidu, lesene konstrukcije. Naklon strehe je 45 stopinj.
SPLOŠNI POGOJI ZA PRENOVO ODPRTEGA PROSTORA
Trgi
37. člen
Na območju ureditvenega načrta se oblikujeta in uredita dva trga in to pri cerkvi sv. Lovrenca in pri gradu. Rešitve urejanja je potrebno pridobiti z javnim natečajem.
38. člen
Centralni trg – trg pri cerkvi sv. Lovrenca se realizira v obsegu možnega prostora, ki ga omejujejo Cesta prvih borcev in Ulica stare pravde ter obstoječa pozidava. Potrebno je delno ukiniti Kržičnikovo ulico in jo združiti s površino trga. Trg je potrebno tlakovati in opremiti z urbano opremo ohraniti stari vodnjak ter predvideti površino za postavitev likovnih elementov na prostoru trga (fontana, skulptura, spomenik...).
39. člen
Grajski trg – trg ob gradu se realizira v obsegu možnega prostora, ki ga omejuje obstoječa pozidava z gradom, ki se poveže z grajskim parkom. Cesto prvih borcev se delno vključi v površino trga. Trg se tlakuje do zelenice pred gradom in premi z urbano opremo. Kot poudarek vhoda v grad pa se ohrani kapelica in stebri.
Ulice
40. člen
Prenova Ceste prvih borcev in Ulice stare pravde se izvede z asfaltnim voziščem, tlakovanimi pločniki, urejenimi otoki za listnata drevesa, kamnitimi robniki, s postavitvijo ustreznih svetilk, košev za smeti in podobno.
Odvodnjavanje se uredi preko tlakovanih muld in odtočnih robnikov.
41. člen
Na območju ureditvenega načrta se s posebnim odlokom uredi parkiranje in se časovno omeji dostava in oskrba lokalov.
Pri tem se upoštevajo izsledki prometne študije.
42. člen
Na pločnikih za pešce je dovoljena sezonska ponudba lokalov na odprtem. V ta namen je možno:
– postavljanje nadstrešhic na objekte, ki se morajo po proporcih, barvi in obliki prilagoditi obstoječemu objektu;
– postavljanje senčnikov na pločnike;
– postavljanje omejitvenih, prenosnih ograj;
pod pogoji tega odloka oziroma pogoji pristojne urbanistične službe in odločbe, ki jo izda pristojni upravni organ. Pri tem se upošteva, da predvideni poseg ne ovira pretoka pešcev.
43. člen
Z različno barvo, obliko in materialom tlakovcev se poudarijo zunanji orisi tlorisa nekdanje cerkve pri gimnaziji na Trgu izgnancev. Vhodi v podzemne prostore in kleti pri objektu Cesta prvih borcev 25 in ostali, ki še bodo odkriti se primerno oblikujejo in zaščitijo pred atmosferilijami.
44. člen
Za ureditev trgov, ulic, površin za pešce in oblikovanje urbane opreme (svetilke, koši za smeti, reklamne table; nadstrešnice, ograje, klopi, oblika in barva tlakovcev...) je potrebno izdelati poseben projekt-katalog, ki bo enoten za celotno staro mestno jedro.
Dvorišča
45. člen
Dvorišča so javna, poljavna ali zasebna (intimno življenje). Temu primerno se uredi tudi njihova funkcija.
Dvorišča so tlakovana, pri večjih pa je željena ureditev zelenice, cvetličnjaka ali vrta s postavitvijo ute, senčnice ali pergole.
Dvorišča se lahko uporabljajo v skladu z njihovo definicijo za parkiranje osebnih vozil.
46. člen
Stopnja obnove in način prezentacije obzidja s stolpi se natančno določi po temeljitih arheoloških raziskavah. Upošteva se prezentacija originalnega obzidja napram rekonstruiranemu delu obzidja.
Zahodno obzidje se na dvoriščih obnovi do višine parapeta, če pa je objekt zgrajen do samega obzidja, je že njegova fasada del obzidja. Pri novih dozidavah je potrebno vizualno sprostiti segment obzidja.
Vzhodno obzidje se obnovi v celotni višini, ki jo bodo določile raziskave. Z zahodne strani obzidja se uredi interna peš pot namenjena vzdrževanju obzidja.
Severno obzidje se delno obnovi, ker je že utopljeno v obstoječo pozidavo.
Južno obzidje se obnovi delno, kot podporni zid predvidene: terase pri gradu.
Zelene površine
47. člen
Na območju ureditvenega načrta je potrebno urediti zelene površine in sicer:
– grajski park z ureditvijo peš poti, vhoda, vodnjaka in ostale parkovne opreme z upoštevanjem konzervatorskih smernic Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto;
– park pri cerkvi sv. Roka z ureditvijo peš poti, paviljona-zakristije in zasaditvijo nizkega grmičevja zaradi ohranjanja vedut na cerkev ter visokega drevja zaradi zakritja neustrezno oblikovanih fasad obstoječih objektov;
– park pri stavbi občine s hortikulturno ureditvijo in ostalo parkovno opremo;
– park na dvorišču gimnazije z rednim vzdrževanjem;
– zelenico pod vzhodnim obzidjem, kjer je potrebno porušiti obstoječe objekte, zasaditi trato in jo redno vzdrževati ter urediti peš pot s počivališčem;
– zelenico okoli gradu, kjer je potrebno odstraniti drevesa, ki zastirajo poglede na grad.
48. člen
Na območju Vrbine z brežino so dopustne naslednje vrste posegov:
– urejanje zemljišč, ki so v funkciji vrtičkarstva;
– postavljanje infrastrukturnih objektov in naprav po ali pod površino zemlje;
– rekonstrukcija Vrbinske poti, ki je v makadamski izvedbi, namenjene za sprehajanje in vzdrževanje parcel;
– sekanje podrasti in razredčevanje visokega drevja;
– sanitarno čiščenje "črnih" odlagališč odpadkov in saniranjem brežin pred erozijo.
49. člen
Na območju ureditvenega načrta se uredijo ali ohranjajo naslednji drevoredi:
– drevored na Cesti prvih borcev se ohrani od občinske stavbe do gradu z obstoječo vrsto listavcev;
– drevored v Ulici stare pravde od Levstikove ulice do Bizeljske ceste se uredi v obliki dvorednega drevoreda listavcev z enotnimi odmiki med drevesi;
– formira se drevored, listavcev ob, celotni dolžini vzhodne strani ulice Pod obzidjem;
– drevored kostanjev ob Prešernovi cesti se ohranja kot dvoredni drevored;
– drevored kostanjev na Trgu izgnancev se ohranja do cerkve sv. Roka.
Športna igrišča
50. člen
Pri trgovski šoli se na parceli št. 562, 563, 564 uredi šolsko igrišče namenjeno pouku učencev, rekreaciji meščanov in igri otrok. V primeru potreb se pod igriščem predvidi parkirna garaža s soglasji pristojnih služb.
51. člen
Obstoječe igrišče pri gimnaziji se zaradi oblikovanja šolskega trga preseli na parcelo št. 239 in 255.
Ostale ureditve
52. člen
Dovoljena je postavitev ustrezno oblikovanih ograj na meji parcele razen žičnatih.
53. člen
Nivojske razlike je potrebno premoščati z travnatimi brežinami brez opornih zidov, kjer to dovoljuje prostor. Oporni zidovi se predvidijo le v primerih, če brežin ni mogoče drugače zavarovati, in ne smejo presegati nivoja tema.
V. POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
54. člen
Sestavni del tega poglavja je tabela C Posebna merila in pogoji za oblikovanje posameznih objektov.
1. Enota ožjega mestnega jedra
KARE -A- od Ceste prvih borcev do gradu in Holiyeve steze
55. člen
Vsi objekti imajo možnost graditve ali adaptacije dozidav na dvoriščni strani v obliki črke L ali U.
56. člen
Objekti so podkleteni, enonadstropni, z urejenim podstrešjem, razen objekta št. 7, ki je pritličen s podstrešjem, ter objektov št. 11 in 39, ki sta dvonadstropna s podstrešjem.
Predvidene dozidave morajo biti odmaknjene od obzidja min. 5 m, razen če se naslanjajo na obstoječo dozidavo na sosednji parceli; v tem primeru imajo dolžino enako obstoječi dozidavi in razen objekta Cesta prvih borcev 7, čigar dozidava je od obzidja odmaknjena min. 1,5 m.
Objekti ob Cesti prvih borcev št. 7, 9, 11, 13, 15, 17, 25, 29, 33, 39, 41. se adaptirajo oziroma sanirajo.
57. člen
Tipske, montažne trafo postaje se postavijo na dvorišča, okolica le-teh pa še zasadi z grmičevjem.
OSREDNJI POZIDANI PROSTOR
58. člen
Osrednji pozidani prostor, je omejen s Cesto prvih borcev na zahodu, Levstikovo ulico na severu, Ulico stare pravde na vzhodu in trgom pri gradu na jugu. Sestavljen je iz treh karejev:
– KARE -B- od Bizeljske ceste do trga pri gradu.
– KARE -C- od trga pri cerkvi sv. Lovrenca do Bizeljske ceste
– KARE -D- od Levstikove ulice do trga pri cerkvi sv. Lovrenca.
59. člen
Nova pozidava osrednjega prostora ima gradbeno linijo ob pločniku gospodarske ulice – Ulice stare pravde.
Objekti so podkleteni po potrebi, pritlični ali enonadstropni, z urejenim podstrešjem in dozidavami na dvoriščni strani.
Novi objekti se gradijo po celotni širini parcele, ob križiščih so zgrajeni kot "vogalnice". Vsak objekt mora imeti vežo zaradi možnosti dostopa na dvorišče in oskrbe vzhodnega niza objektov ob Cesti prvih borcev.
Na ozkih parcelah in zaradi boljše izkoriščenosti objekta je možno predvideti eno vežo za dve parceli.
Vsi objekti se oskrbujejo z Ulice stare pravde -gospodarske ulice.
60. člen
Obstoječe pritlične objekte je možno nadzidati z nadstropjem in urejenim podstrešjem.
61. člen
Objekti ob Cesti prvih borcev št. 2, 4, 6, 8, 12, 22, 24, 32, 34, 40a, 40b, 44 in 46 in ob Levstikovi ulici (stari zapori) so potrebni adaptacije ali sanacije.
KARE -B-
62. člen
Objekti ob Ulici stare pravde so pritlični s podstrešjem. Namembnost objektov je poslovna ali pa imajo funkcijo pomožnih objektov, ki funkcionalno dopolnjujejo objekte z druge strani ulice.
63. člen
Nekdanja grajska kašča se uredi kot objekt s vsebino kulturnega značaja oziroma sorodnih dejavnosti, ki ohranjajo vrednote objekta.
64. člen
Zgradi se enonadstropna dozidava občinske stavbe na parcelah št. 727 in 728 v obliki črke L. Park pri občini se ohrani.
KARE -C-
65. člen
Nova pozidava ob Bizeljski cesti na parcelah št. 577 in 578 ter nova pozidava ob Ulici stare pravde na parcelah št. 575, 580, 581, 585 in 589 je enonadstropna s podstrešjem.
66. člen
Hiša ob križišču Bizeljske ceste in Ulice stare pravde se zgradi kot vogalni objekt.
67. člen
Prazen objekt na Cesti prvih borcev št. 24 se uredi kot poslovni objekt. Vanj se lahko preseli tudi glasbena šola.
68. člen
Objekt na Cesti prvih borcev št. 22 se po izselitvi glasbene šole preuredi v reprezentančno meščansko hišo, namenjeno svečanim obredom in prireditvam.
69. člen
Pri objektu na Cesti prvih borcev št. 28 se severna fasada, ki je orientirana proti predvidenemu trgu pri cerkvi sv. Lovrenca, uredi kot glavna in se z odprtinami odpre na trg, hiša se uredi kot "vogalnica".
KARE -D-
70. člen
Objekti, ki so orientirani na predvideni trg pri cerkvi sv. Lovrenca, se lahko dozidajo in nadzidajo za eno etažo s podstrešjem. Fasade se odprejo na trg. Del pritličja je možno se urediti kot odprto "mestno loggio".
Nova enostropna pozidava s podstrešjem je predvidena ob Ulici stare pravde na parcelah št. 597, 600, 601, 603, 604, 605, 606, 607, 608, 609, 610, 611/2 in 613.
VZHODNI NIZ OBJEKTOV
71. člen
Vzhodni niz objektov je razdeljen na tri dele:
– KARE E – obstoječe hiše na obzidju in vodovodni stolp – od trga pri gradu do Bizeljske ceste;
– KARE F – kompleks trgovske šole – od Bizeljske ceste do Kržičnikove ulice;
– KARE G – predvidena pozidava ob podaljšani Ulici stare pravde in pozidava ob Levstikovi ulici – od Kržičnikove do Levstikove ulice.
KARE -E-
72. člen
Vsi objekti so potrebni obnove. Potrebna je odstranitev neustreznih nadstreškov in odprtin.
Posebej je potrebno enotno urediti vzhodno fasado (obzidje): spodnji del obzidja kot srednjeveško obrambno obzidje s čim manj odprtin, zgornji del obzidja kot fasade objektov, ki jih je potrebno odpreti z okni ali majhnimi balkoni.
73. člen
Vodnemu stolpu se nameni vsebina, ki ne bo posegala v konstrukcijo spomenika in bo omogočala v vsakem trenutku usposobitev stolpa za osnovno funkcijo.
74. člen
Objekti ob Ulici stare pravde št. 26, 28 in 30 imajo možnost nove pozidave na parcelah št. 731. 732 in 733. Gradbena linija nove pozidave poteka ob pločniku Ulice stare pravde.
Prepovedano je pozidati ali nadkriti celotno parcelo.
KARE -F-
75. člen
Šole ni več mogoče dozidati. Potrebno je urediti šolsko dvorišče ter športno igrišče za učence in ostale uporabnike.
Območje je potrebno hortikulturno urediti.
KARE -G-
76. člen
Predvidene hiše se zgradijo na parcelah št. 560, 549, 579 in 548. Gradbena linija poteka ob pločniku podaljšane Ulice stare pravde.
Objekti so stanovanjski, enonadstropni s podstrešjem in z možnostjo poslovnih prostorov v pritličju. Podkletitev je možna po potrebi, vendar mora pred graditvijo objekta pristojna služba opraviti strokovne raziskave terena.
77. člen
Obstoječa pritlična pozidava ob Levstikovi ulici se lahko nadzida za eno. nadstropje s podstrešjem.
Možna je graditev enonadstropnega stanovanjsko-poslovnega objekta na parceli št. 539.
KARE -H-
78. člen
Grad se redno vzdržuje in ohranja kot kulturno dediščino. Okolica gradu se vzdržuje kot zatravljena površina. Za ohranitev značilnih vedut na grad, pa se odstrani visoko drevje.
79. člen
Obstoječo pozidavo znotraj grajskega parka se obnovi z vsebino, ki bi bila v funkciji samega parka.
2. Enota širšega mestnega jedra
KARE -I-
80. člen
V severnem nizu ob Levstikovi ulici se poruši zapuščeni objekt zaradi preboja Ulice stare pravde do Černelčeve ulice. Možna je povezava dveh sosednjih objektov v nadstropni etaži kot mostna vez.
81. člen
V kareju ob Černelčevi ulici je možna enonadstropna pozidava na parceli št. 534/1 z gradbeno linijo ob pločniku ulice.
82. člen
V kareju je začasno dovoljeno obratovanje avtomobilske delavnice. Ob eventualni širitvi se delavnica izseli iz jedra.
83. člen
Ob Levstikovi ulici je možna nadzidava pritličnega objekta na parceli št. 530.
KARE -J-
84. člen
Obstoječi enonadstropni stanovanjski objekt pri gimnaziji na parc. št. 235 se poruši ali rekonstruira in vključi v novo dozidavo gimnazije v obliki črke L z vsebino šolskega značaja.
85. člen
Nova pozidava na parcelah št: 236, 237 in 238, ki je orientirana na Trg izgnancev, sledi gradbeno linijo obstoječe stavbe gimnazije.
86. člen
Obstoječa telovadnica se dogradi na parcelah št. 237 in 255 ter preuredi v športno dvorano za 900 gledalcev.
87. člen
Obstoječi objekt Trg izgnancev 15 se dozida, na parcelni št. 246 in 242 in tako oblikuje nova fasada proti trgu.
88. člen
Individualne, samostojne stanovanjsko-poslovne objekte ob Kajuhovi ulici je dovoljeno, rekonstruirati, adaptirati ali porušiti in ponovno zgraditi kot enonadstropne vile.
Objekti morajo slediti gradbeno linijo, 3 m oddaljeno od pločnika ceste.
89. člen
Na križišču Kajuhove in Černelčeve ulice, na vhodu v mestno jedro, se zgradi dvonadstropen reprezentančni poslovni objekt. Dovoljeno je bolj svobodno oblikovanje objekta, ki pa mora v pritličju biti prehoden in omogočati pogled na šolski trg.
90. člen
Objekti ob Černelčevi ulici se dogradijo tako, da spoštujejo obstoječo gradbeno linijo ob ulici. Možna je graditev objektov v nizu. Predvideni enonadstropni objekti se zgradijo na parcelah št. 253/1, 253/2, 254, 259, 233 in 260.
91. člen
Na cerkvi sv. Roka se odstrani zakristija, ki se lahko nadomesti s prostostoječim paviljonom, lociranim znotraj parka, najmanj 20 metrov oddaljenim od cerkve.
92. člen
Objektu dijaškega doma se spremeni namembnost v poslovni objekt.
KARE -K-
93. člen
Dovoljena je rekonstrukcija in širitev obstoječih objektov ter graditev novih ob brežini na parcelah št. 99, 111, 115, 119, 120, 125, 126, 651, 645, 644, 639/2 in 640, razen tistih objektov, ki so predvideni za rušenje v 143. členu.
Potrebno je slediti enotno gradbeno linijo obstoječih objektov.
Dostop na parcele je s Trga izgnancev.
94. člen
Območje Vrbine se nameni za vrtove in sprehajališče.
V. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA
1. Pogoji za prometno urejanje območja
95. člen
Za graditev in rekonstrukcijo in za zgrajene ceste so določena varovana območja izključne in omejene rabe prostora (rezervati).
V območju rezervatov so na objektih in napravah dovoljena tekoča vzdrževalna dela in drugi posegi v skladu s predpisi.
96. člen
Rekonstrukcije in obnove cest, kjer se niveleta vozišča spreminja, se morajo izvesti tako, da se ne poslabša dostopnost do objektov, ki so neposredno ob cesti, in odvajanje meteornih voda.
97. člen
Vsi posegi v bližini medkrajevnih kablov, radiorelejnih in poštno-telegrafskih objektov morajo biti izvedeni tako, da ne ovirajo delovanja teh naprav.
Sekundarni kabelski razvod mora biti izveden praviloma v trasah obstoječih telekomunikacijskih naprav in ob prometnih površinah.
1.1. Prometnice
98. člen
Cesto prvih borcev se uredi za enosmerni promet osebnih vozil s poudarkom, da ima prednost v prometu pešec. Predvidena je kompleksna rekonstrukcija ceste in delna rekonstrukcija vodov v njenem telesu. Vozišče je široko 3,5 m, z vzdolžnim enostranskim parkiranjem širine 2,5 m, v asfaltni izvedbi. Vozišče je potrebno znižati za pribl. 20-30 cm v celotni dolžini in tako ločiti od pločnika oziroma kolesarske steze. Vhode v posamezne veže objektov je potrebno uskladiti s koto cestišča.
Obojestranska pločnika sta tlakovana, različno široka, od 2,0 m do maksimalno 8 m. Pločnika sta nižja od kote pritličja lokalov za minimalno 3 cm.
Po vzhodni strani ulice je speljana kolesarska steza.
Pločnik in kolesarska steza sta med sabo ločena z drevoredom, ki je zasajen od gradu do stavbe občine. Pas, namenjen za drevored, je širok najmanj 1,2 m.
99. člen
Ulico stare pravde se tlakuje in zapre za ves promet od gradu do Bizeljske ceste ter se urediti za promet pešcev.
Od Bizeljske ceste do Černelčeve se ulica rekonstruira kot enosmerna proti Černelčevi ulici z obojestranskim pravokotnim parkiranjem in pločnikom z drevoredom. Ulica je namenjena za promet osebnih avtomobilov in poteka po parcelah št. 573, 575, 576, 580, 581, 585, 589, 594, 574, 572, 548, 547, 543, 540, 549, 560, 563, 562, 531, 532, 527, 618, 619.
Vozišče je široko 5,5 m, parkirišča 5,0 m, v asfaltni izvedbi.
Pločnika sta tlakovana, široka minimalno 2,0 m.
Drevored se zasadi med parkirnimi mesti.
Na odseku od Bizeljske ceste do Kržičnikove ulice se izvede po vzhodni strani ulice kolesarska steza, ki se po Kržičnikovi nadaljuje do ulice Pod obzidjem.
100. člen
Dvosmerna Ulica Pod obzidjem je namenjena za ves promet motornih vozil in se razširi za vzdolžno parkiranje, kolesarsko stezo, obojestranski pločnik in drevored. Parkirišča in drevored so urejeni na vzhodni strani ulice.
Vozišče je široko 6,0 m, parkirišča pa 2,5 m, v asfaltni izvedbi.
Kolesarska steza poteka po zahodni strani ulice.
Pločnika sta tlakovana, široka minimalno. 0.80 m.
Pri nadvozu z Bizeljsko cesto se uredi obojestransko, avtobusno postajališče.
101. člen
Trg izgnancev je namenjen dvosmernemu prometu za motorna vozila.
Vozišče je široko 6,0 m, v asfaltni izvedbi.
Pločnika sta tlakovana, široka minimalno 1,2 m.
Kolesarska steza poteka po vzhodni strani ulice.
Na vzhodni strani ulice je zasajen drevored, širok minimalno 1,2 m, ki ločuje pločnik od kolesarske steze.
Na Trgu izgnancev je obojestransko avtobusno postajališče.
102. člen
Kajuhova ulica je namenjena dvosmernemu prometu vseh motornih vozil, vozišče je široko 6,0 m, v asfaltni izvedbi, ima obojestranski pločnik, širok najmanj 0,80 m, tudi v asfaltni izvedbi.
103. člen
Bizeljska cesta je dvosmerna, namenjena za promet osebnih avtomobilov, široka 6,0 m, z enostranskim vzdolžnim parkiranjem na južni strani ulice v širini 2,5 m. Vozišče in parkirišča so v asfaltni izvedbi.
Obojestranska pločnika sta tlakovana, široka minimalno 1,2 m.
Na severni strani ulice do Ulice stare pravde poteka kolesarska steza.
V bodočnosti je možno podreti nadvoz Bizeljske ceste in izvesti nivojsko križanja z ulico Pod obzidjem ter nadaljevati ulico skozi predor na zahodno stran Brežic do Vrbine, če bodo obstajali upravičeni razlogi za tak poseg.
104. člen
Černelčeva ulica je dvosmerna, široka 6,0 m, namenjena za ves promet motornih vozil, v asfaltni izvedbi.
Pločnika ohranjata obstoječo širino, potrebno ju je tlakovati.
Od križišča z ulico Pod obzidjem poteka na severni strani ulice kolesarska steza.
Križišči z ulico Pod obzidjem in Trgom izgnancev je potrebno rekonstruirati za normalen potek avtobusnega in tovornega prometa.
105. člen
Dobovska cesta je dvosmerna, namenjena za promet motornih vozil, vozišče je široko 6,0 m, v asfaltni izvedbi.
Pločnika sta široka minimalno 1,2 m, v asfaltni izvedbi. Po južni strani ceste poteka kolesarska steza.
Pri grajskem parku se zgradi obojestransko avtobusno postajališče.
106. člen
Prešernova cesta je dvosmerna, ima 6,0 m široko vozišče v asfaltni izvedbi in je namenjena za ves promet motornih vozil.
Pločnika sta široka minimalno 1,2 m in tlakovana.
Po zahodni strani ceste poteka kolesarska steza.
Na vzhodni strani ceste se ohrani obstoječi kostanjev drevored.
1.2. Parkirišča
107. člen
Vsa parkirišča so asfaltna imajo lovilce olja in so namenjena parkiranju osebnih avtomobilov.
108. člen
Poleg parkirišč, opisanih v tem odloku se na območju ureditvenega načrta zgradijo nova parkirišča:
– med Levstikovo ulico, Černelčevo ulico in ulico Pod obzidjem na parcelni številki 535;
– ob ulici Pod obzidjem na parcelnih številkah 794/1, 794/2, 795, 797 in 810;
– na dvorišču zahodnega niza objektov pri Trgu izgnancev na parcelnih številkah 650, 651, 652 in 653;
– pri športni dvorani na parcelnih številkah 255, 257 in 260;
– pri večjih poslovnih stavbah: obrtnem domu (parc. št. 1248 in 1252), grajski kašči (parc. št. 7.08, 714/2 in 720), glasbeni šoli (580 in 581), ob Černelčevi ulici (parc. št. 245, 253/1, 255 in 260), pri nekdanjem dijaškem domu (parc. št. 1390), pri gostišču Pri kinu (parc. št. 654/2 in 657);
– pri več stanovanjskih objektih (parc. št. 98, 99, 106, 107, 126, 127, in 658);
– na dvoriščih stanovanjsko-poslovnih objektov, kjer to dopušča prostor, namenjena predvsem stanovalcem.
109. člen
Pristojni upravni organ določi na območju ureditvenega načrta število parkirnih mest za opravljanje posamezne dejavnosti in njihovo mikrolokacijo.
110. člen
Možnost gradnje novih parkirišč obstaja ob ulici Pod obzidjem ob soglasju pristojnih organov in spomeniško-varstvenih služb.
111. člen
Obstoječa parkirišča na Trgu izgnancev se obnovijo.
112. člen
Parkirišče pri nekdanjem dijaškem domu se prestavi na novo lokacijo med športno dvorano in poslovnim objektom (nekdanji dijaški dom) na parcelah št. 139 in 239.
113. člen
Obstoječe parkirišče na križišču Kajuhove in Černelčeve ulice se ukine zaradi predvidene pozidave in se nadomesti zunaj ureditvenega načrta.
1.3. Promet za pešce
114. člen
Po vseh prometnicah in površinah namenjenih za promet pešcev je dovoljen promet za vozila stanovalcev, oskrbe lokalov, intervencijska in turistična vozila.
Promet za oskrbo lokalov mora biti časovno omejen s posebnim odlokom občine Brežice.
115. člen
Promet za pešce se odvija po pločnikih ob ulicah, ki so že opisani v tem odloku.
116. člen
Za promet pešcev se uredita Levstikova ulica, od Ceste prvih borcev do ulice Pod obzidjem in Ulica stare pravde od gradu do Bizeljske ceste.
Obe ulici se tlakujeta in opremita s primerno cestno opremo. Ureditev mora biti v enotnem slogu z ureditvijo Ceste prvih borcev.
117. člen
Za promet pešcev se uredijo tudi ostale peš in sprehajalne poti, ki so tlakovane, široke maksimalno 3,0 m, in sicer:
– peš pot ob cerkvi sv. Roka, ki povezuje Cesto bratov Milavcev in Kajuhovo ulico, poteka pa ob bodočem športno-rekreacijskem centru po parcelah št. 139 in 145;
– peš pot med stavbama Cesta prvih borcev 42 in 44, ki povezuje tržno ulico z Ulico stare pravde in Ulico pod obzidjem, kjer se nadaljuje proti severu in jugu, poteka pa po parcelah št. 546, 548, 549, 552 in. 572;
– Holyjeva steza, ki povezuje Cesto prvih borcev in Vrbino, poteka po parceli št. 641/2;
– obstoječa pot ob gradu, ki povezuje Prešernovo ulico in Vrbino;
– peš pot, ki poteka od športne dvorane do bodočega športno-rekreacijskega centra po parcelah št. 139 in 255;
– peš pot s počivališčem, ki poteka pod srednjeveškim obzidjem od gradu do nadvoza Bizeljske ceste po parcelah št. 759, 771, 772, 773, 775, 776, 777 in 778;
– peš pot, ki poteka pod zahodnim srednjeveškim obzidjem, s katere je možen vhod v bodoče kletne lokale, na parcelah št. 632, 628. 626, 624, 621, 667, 669, 672, 677, 682, 685, 688, 691, 694, 697, 700, 703, 1249, 1254, in mora imeti zaščitno ograjo.
Uredijo se tudi naslednje peš poti y makadamski izvedbi ali posute s peskom:
– sprehajalna pot, ki poteka po Vrbini po parcelah št. 67, 113, 117, 122. 123, 660. 663/2, 6663/3. 646, 641/1. 641/2, 634, 633, 628, 626, 624, 621, 667, 669, 672, 678, 682, 686, 689, 692, 695, 698, 700, 701, 704, 1249, 1250, 1254, 1255, 1265 in 1267;
– sprehajalne poti znotraj grajskega parka;
– peš pot pod vzhodnim obzidjem.
118. člen
Prometu pešcev so namenjene tudi vse ostale urejene odprte površine (trgi, dvorišča...)
1.2.4. Kolesarski promet
119. člen
Kolesarske steze na območju ureditvenega načrta se tlakujejo in uredijo za dvosmerni promet kolesarjev. Steza je široka minimalno 1,6 m.
2. Pogoji za komunalno urejanje
120. člen
Gradnja objektov dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in adaptacije je možna na stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo, ki obsega možnost dostopa, oskrbo s pitno vodo in električno energijo ter odvajanje odpadnih voda po kanalizacijskem omrežju!
121. člen
Vsi objekti se priključijo na obstoječe ali novozgrajeno komunalno in energetsko omrežje.
122. člen
Komunalne in energetske ureditve se izvedejo tako, da zagotavljajo varstvo okolja.
123. člen
Ob rekonstrukcijah obstoječih cevovodov se ti opustijo ali odstranijo.
2.1. Vodovodno omrežje
124. člen
Obravnavano območje je zadovoljivo vodooskrbovano.
V območju mestnega jedra se obnovijo sledeči cevovodi:
– Primarni in sekundarni cevovod LŽ Φ 100 mm, Φ 80 mm, Φ 50 mm, ki potekata ob Cesti prvih borcev, se rekonstruirata s PE Φ 200 mm in PE Φ 63 mm v dolžini 630 m.
– Sekundarni cevovod LŽ Φ 80 mm, ki poteka po Černelčevi ulici, se rekonstruira s PE Φ 250 mm v dolžini 130 m.
– Sekundarni cevovod LŽ Φ 125 mm, ki poteka po Bizeljski cesti, se rekonstruira s PE Φ 160 mm v dolžini 85 m.
– Sekundarni cevovod LŽ Φ 60 mm, ki poteka po Ulici stare pravde, se rekonstruira s PE Φ 110 mm v dolžini 310 m.
– Sekundarni cevovod LŽ Φ 80 mm, ki poteka po ulici Pod obzidjem, se rekonstruira s PE Φ 160 mm v dolžini 370 m.
125. člen
Obstoječi cevovod ob križišču Černelčeve ulice in Kajuhove ulice se nadomesti z novim cevovodom.
126. člen
Zaradi zagotavljanja preskrbe predvidenih objektov s pitno vodo se zgradijo novi hišni vodovodni priključki.
2.2. Hidrantno omrežje
127. člen
Za zagotovitev protipožarne vode se poleg obstoječih zgradijo novi podzemni ali nadzemni hidranti pri zahodnem nizu predvidenih objektov ob Vrbini in Ulici stare pravde.
2.3. Kanalizacijsko omrežje
128. člen
Na območju ureditvenega načrta se zgradi nova ali rekonstruira obstoječa mešana kanalizacija. Po izgradnji centralne čistilne naprave se odpadne vode speljejo na njo.
129. člen
Obstoječo mešano kanalizacijo Ceste prvih borcev je potrebno razbremeniti in rekonstruirati. V ta namen se:
– zgradi nova kanalizacija iz PVC Φ 40 cm po obstoječi Kržičnikovi ulici od Ceste prvih borcev do ulice Pod obzidjem v dolžini 145 m, na katero se priključi obstoječa kanalizacija Ulice stare pravde od peš poti pri "Vrtnici" do Kržičnikove;
– rekonstruira obstoječa kanalizacija Ceste prvih borcev od sodišča do župnijske cerkve s PVC Φ 30 cm v dolžini 185 m in se priključi na novo kanalizacijo po Kržičnikovi ulici;
– rekonstruira obstoječa kanalizacija Ceste prvih borcev od župnijske cerkve do gradu s PVC Φ 40 cm v dolžini 335 m in se nanjo priključi obstoječa kanalizacija Ulice stare pravde od župnijske cerkve do gradu, naprej se rekonstruirana kanalizacija priključi na obstoječo, ki poteka po Dobovski cesti;
– rekonstruira kanalizacija ulice Pod obzidjem s PVC Φ 100 cm v dolžini 305 m od križišča, s Černelčevo ulico do križišča z Bizeljsko cesto, naprej poteka po dveh obstoječih vzporednih kanalih iz cevi Φ 900 in 1000 mm proti Dobovski cesti.
130. člen
Rekonstruira se obstoječi kanal A mešane kanalizacije BC Φ 20 in BC Φ 40 cm, ki poteka po Trgu izgnancev, s PVC Φ 100 cm v dolžini 280 m.
Za povezavo rekonstruiranega kanala A in rekonstruirane veje kanalizacije v ulici Pod obzidjem se izvede rekonstrukcija kanalizacije BC Φ 40 v Levstikovi ulici s PVC Φ 100 cm.
131. člen
Potrebno je zgraditi novo mešano kanalizacijo PVC Φ 30 cm za odvajanje vod zahodnega niza predvidenih objektov ob Vrbini, ki se vodijo na rekonstruirani kanal A.
132. člen
Obstoječa mešana kanalizacija se prestavi ob križišču Černelčeve in Kajuhove ulice zaradi nove pozidave.
133. člen
Po izvedbi rekonstrukcij in novih tras kanalizacije je potrebna priključitev vseh uporabnikov na novo kanalizacijsko omrežje.
3. Odpadki
134. člen
Na območju ureditvenega načrta se uredijo ekološki otoki in dostopi za specialna komunalna vozila. Lokacije ekoloških otokov se definirajo s posebnim projektom.
4. Pogoji za energetsko urejanje
135. člen
Za napajanje novopredvidenih objektov v območju ureditvenega načrta je potrebno zgraditi dve novi trafo postaji in sicer: TP – Vino in TP- Hotel, ki bosta montažne-kabelske izvedbe in nazivne moči 1 x 630 (400) KVA.
Visokonapetostna kabelska povezava je predvidena iz obstoječe TP – Dom JLA in s šivanjem do TP-Prosvetni dom.
Nizkonapetostno omrežje se izvede z zemeljskimi kabli za napajalna območja posameznih transformatorskih postaj. Temu ustrezno se izvedejo prevezave obstoječih kabelskih vej na nove transformatorske postaje.
136. člen
Prižigališča za javno razsvetljavo se izvedejo s prostostoječimi omaricami poleg transformatorskih postaj. Razsvetljava se izvede kot ulična in parkovna s prostostoječimi oziroma zidnimi svetilkami. Dovoljena je tudi diskretna osvetlitev nekaterih fasad objektov (grad, cerkva...).
137. člen
Do izvedbe plinifikacije je ogrevanje rešeno z individualnimi kurišči..
Predvidena je izvedba plinifikacije mesta z zemeljskim plinom. Glavni razvod se spelje po Cesti prvih borcev, Bizeljski cesti in Černelčevi ulici. Polietilenske cevi s pritiskom 1 bara se položijo v globino 0,80 m.
138. člen
Po izvedbi plinifikacije je potrebna priključitev vseh objektov na plinovodno omrežje.
5. Pogoji za telekomunikacijsko omrežje
139. člen
Novo TK omrežje se v celoti izvede v kabelski kanalizaciji.
Nova kabelska kanalizacija za TK omrežje se izvede na odsekih:
– Černelčeva – Kajuhova ulica – 4 cevi;
– Trg izgnancev – Cesta prvih borcev – 4 cevi;
– Cesta prvih borcev do gradu – 4 cevi;
– Trg izgnancev – obstoječa kanalizacija se poveča za 3 cevi.
140. člen
Potrebno je omogočiti, da se s soglasjem upravljalca na skupnih trasah kabelske kanalizacije položi dodatno rezervno cev za potrebe urejanja sistema kabelske televizije.
VI. OSTALI POGOJI ZA UREJANJE OBMOČJA RUŠITVE
141. člen
Na. objektih, ki so predvideni za rušenje je možno izvajati dela, za katera ni potrebno lokacijsko dovoljenje (priglasitve).
Za vzdrževalna dela, ki jih je možno izvajati na objektih, ki so predvidena za rušenje, pa si je potrebno obvezno pridobiti odločbo o priglasitvi del ob soglasju pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
S priglasitvijo ni možno opraviti spremembo namena objekta ali njegovega dela.
142. člen
Za potrebe urejanja območja pod vzhodnim srednjeveškim obzidjem se morajo porušiti vsi objekti in provizoriji na parcelnih št. 761, 751, 752, 770, 774, 555 in 551.
Za potrebe urejanja severnega srednjeveškega obzidja je potrebno porušiti dvoriščni objekt in dozidavo objekta Levstikova ulica št. 4 na parcelnih št. 542, 543 in objekt na dvorišču Holyjeva pot 1 na parcelni št. 631.
Za potrebe urejanja južnega srednjeveškega obzidja in terase nad njim je potrebno porušiti lesene garaže na parcelni št. 1252/1.
143. člen
Za potrebe urejanja območja ureditvenega načrta je potrebno porušiti:
KARE A
– prizidek k stavbi Cesta prvih borcev št. 5 na parcelni št. 1248;
– dozidavo na obzidju objekta Cesta prvih borcev št. 11 na parcelni št. 696;
– dvoriščni prizidek objekta Cesta prvih borcev št. 25 na parcelni št. 673 in 674;
– nekatere dvoriščne, lesene in zapuščene pomožne objekte;
KARE B
– dozidavo grajske kašče na parcelni št. 707;
– vse pomožne objekte in delavnice ob Ulici stare pravde na parcelnih št. 726/1, 724, 722, 721, 717, 716, 715, 714/1, 714/2, 713/1, 713/2, 712 in 711;
– garaže na dvorišču stavbe občine na parcelni št. 727;
– nekatere dvoriščne provizorije;
KARE C
– stanovanjski objekt na križišču Ulice stare pravde in Bizeljske ceste na parcelni št. 575;
– nekatere dvoriščne provizorije;
KARE D
– prizidek objekta Cesta prvih borcev št. 32 na parcelni št. 598;
– dvoriščne prizidke objekta Cesta prvih borcev 34 na parcelni št. 600;
– dvoriščni prizidek objekta Cesta prvih borcev 36 in zapuščen objekt ob Ulici stare pravde na parcelni št. 603;
– nekatere dvoriščne provizorije;
KARE I
– zapuščen objekt skladišča na parcelni št. 531 in 532;
KARE J
– poslovni objekt in skladišče na dvorišču – Černelčeva ulica št. 5 na parcelni št. 255;
– stanovanjski objekt Černelčeva ulica št. 9 na parcelni št. 233;
– stanovanjski objekt Kajuhova ulica 7 na parcelni št. 136;.
– dvoriščne provizorije.
KARE K
– dvoriščne objekte in dozidave objektov Trg izgnancev št. 2, 3, 5, 6, 9, 10 na parcelnih št. 639/2, 644, 650, 651, 118 in 114;
– nekatere dvoriščne provizorije;
– provizorij samskega doma in njegovega dela.
144. člen
Za potrebe ureditve parkirišč je potrebno porušiti poslovni objekt v ulici Pod obzidjem št. 39 na parcelni št. 535.
145. člen
Za potrebe ureditve Holyjeve steze in platoja pod severnim obzidjem je potrebno porušiti stanovanjski objekt Holyjeva steza št. 2 na parcelni št. 636.
HRUP
146. člen
Raven hrupa v mestnem jedru mora ostati v mejah dovoljenega.
Zaščita pred hrupom se mora v območju ureditvenega načrta zagotavljati s pasivnimi protihrupnimi ukrepi.
POŽARNO VARSTVO
147. člen
Za zagotovitev požarne vode se zgradi hidrantno omrežje.
Širjenje požara med objekti, ki so v nizu ali med katerima ni možno zagotoviti varnostnega odmika, se preprečuje s protipožarnimi zidovi brez odprtin ali protipožarnimi vrati ter z obdelavo prostora ž negorljivimi materiali.
Preprečitev požara med prostostoječimi objekti se zagotovi z medsebojnimi odmiki, ki so minimalno enaki višini višjega objekta.
Dostop za gasilska vozila se zagotovi po intervencijskih in evakuacijskih poteh, ki potekajo po cestah, peš površinah in zelenicah. V ta namen je potrebno izvesti ustrezne radije (krivine po predpisih) za nemoten promet intervencijskih vozil.
OBRAMBA IN ZAŠČITA
148. člen
Vsi objekti v območju ureditvenega načrta morajo biti dimenzioniranj in projektirani za potresno območje VIII. stopnje po lestvici MCS.
149. člen
Zagotovi se nemoten dostop do javnega zaklonišča, ki je na Cesti prvih borcev 25 in obnovi zaklonišča pri stavbi občine.
EKOLOŠKE UREDITVE
150. člen
Za izboljšanje delovnega in bivalnega okolja je na območju ureditvenega načrta potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– zgraditi plinifikacijo mesta;
– zgraditi novo kanalizacijsko omrežje mešanega tipa;
– zgraditi novo čistilno napravo za mesto Brežice;
– urediti ekološke otoke za ločeno zbiranje odpadkov;
– iz mesta izseliti delavnice, ki onesnažujejo okolje in povečujejo hrup v mestu.
151. člen
Za posege, ki niso definirani v ureditvenem načrtu, je potrebno izdelati študijo vplivov na okolje.
ETAPE IZVAJANJA UREDITVENEGA NAČRTA
152. člen
V prvi fazi je potrebno urediti infrastrukturo mesta.
V drugi fazi pa je možna gradnja novih objektov, urejanje trgov, cest, hortikulturno urejanje, urejanje peš poti itn.
153. člen
Do realizacije ureditvenega načrta je možno z odločbo pristojnega upravnega organa prostore nameniti drugi dejavnosti, ki bo časovno omejena.
VII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU UREDITVENEGA NAČRTA
154. člen
Pri izvajanju posegov v prostor na območju starega jedra je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišče, pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
155. člen
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izkopu gradbene jame odstraniti plodno zemljo v skladu z odlokom o ravnanju s plodno zemljo
– med gradnjo zavarovati vegetacijo pred poškodbami;
– po končani gradnji odstraniti provizorije, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču.
VIII. TOLERANCE
156. člen
Tolerance za vertikalne in horizontalne gabarite objektov znašajo največ 5%, v določenih primerih so lahko tudi večje s soglasji pristojnih služb.
IX. KONČNE DOLOČBE
157. člen
Pomembnejši posegi, čigar rešitve ureditveni načrt ne predvideva se rešujejo z javnim natečajem. Na območju starega mestnega jedra so to ureditve:
– trga pri cerkvi sv. Lovrenca;
– trga pri gradu;
– parka pri cerkvi sv. Roka;
– poslovnega objekta pri križišču Černelčeve in Kajuhove ulice.
158. člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri pristojnem upravnem organu oziroma upravni organizaciji za urejanje prostora občine Brežice in podjetju Savaprojekt v Krškem.
159. člen
Nadzor nad izvajanjem ureditvenega načrta opravlja Medobčinski inšpektorat občin Brežice, Krško in Sevnica.
160. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 352-4/92-1
Brežice, dne 18. aprila 1994.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Teodor Oršanič l. r.
