Ustavno sodišče je na pobudo Mestnega sekretariata za urbanizem in varstvo okolja mesta Ljubljane, Sekretariata za urejanje prostora občine Ljubljana Bežigrad, Sekretariata za urejanje prostora občine Ljubljana Center, Sekretariata za urbanizem in varstvo okolja občine Ljubljana Moste-Polje, Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora občine Ljubljana Šiška, Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja občine Ljubljana Vič-Rudnik in Zavoda za prostorsko in urbanistično načrtovanje mesta Ljubljane v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti na seji dne 5. 5. 1994

Določba drugega odstavka 1. člena navodila za pripravo prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora (Uradni list RS, št. 56/93), ki ga je izdal minister za okolje in prostor, se razveljavi.

Pobudniki izpodbijajo v izreku tega sklepa navedeno določbo navodila, po kateri so predmet legalizacije lahko tudi drugi nedovoljeni posegi, kadar izpolnjujejo enega od pogojev sklenjenosti zazidave iz prve in druge točke ter druge in tretje alinee četrte točke 5. člena tega navodila.
Pobudniki navajajo, da se z izpodbijano določbo. navodila omogoča legalizacija po posebnem postopku tudi tistih nedovoljenih posegov v prostor, katerih investitorji niso izpolnili pogojev za legalizacijo po 11. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93) in da je zato izpodbijana določba navodila v nasprotju s pooblastilom iz drugega odstavka 16. člena istega zakona, ki pooblašča ministra, pristojnega za urejanje prostora, da predpiše kriterije za sprejem prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo. Z izpodbijano določbo naj bi minister ustvaril pravico, ki je zakon ne daje, in s tem prekoračil navedeno zakonsko pooblastilo.
Ministrstvo za okolje in prostor pojasnjuje, da je izpodbijana določba navodila fakultativna, ker nikogar ne obvezuje. Namenjena je legalizaciji tistih nedovoljenih posegov v prostoru sklenjene pozidave, katerih investitorji zaradi objektivnih razlogov niso uspeli izpolniti vseh obveznosti iz 11. člena navedenega zakona o spremembah in dopolnitvah, kot tudi za primere tistih investitorjev, ki so pravočasno vložili zahtevo za odlog prisilne izvršbe, niso pa pravočasno uspeli zagotoviti denarja za plačilo depozita in so zamudili rok za njegovo plačilo oziroma so uveljavili kasnejšo pravico do obročnega odplačevanja depozita.

Dne 10. 3. 1994 je Ustavno sodišče pobudo sprejelo in začelo postopek.
Navodilo, ki vsebuje izpodbijano določbo, je minister za okolje in prostor sprejel, sklicujoč se na drugi odstavek 16. člena navedenega zakona o spremembah in dopolnitvah, po katerem minister, pristojen za urejanje prostora, predpiše kriterije za sprejem prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo, po prvem odstavku 16. člena istega zakona pa občina sprejme prostorske ureditvene pogoje za sanacijo degradiranega prostora za območje posegov v prostor iz 11. člena tega zakona. Gradivo se sprejme kot sprememba in dopolnitev veljavnih prostorskih izvedbenih aktov alstavno sodišče je na predlog podjetja Spaick-V nadomešča veljavne prostorske izvedbene akte, v obeh primerih pa se Šteje tudi za spremembo in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana republike in občine.
Minister za okolje in prostor se pri sprejemu obravnavanega navodila sklicuje tudi na 45. člen zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor iz leta 1984, ki pooblašča za urejanje prostora pristojni republiški upravni organ, da predpiše metodologijo za pripravo prostorskih izvedbenih aktov. Na podlagi tega zakonskega pooblastila je Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora sprejel navodilo o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85), ki velja tudi za pripravo običajnih prostorskih ureditvenih pogojev.
Ustavno sodišče je ocenilo, da je Minister z izpodbijano določbo navodila, po kateri so predmet legalizacije lahko tudi drugi nedovoljeni posegi, dejansko prekoračil-citirano pooblastilo iz 16. člena novele zakona (kakor tudi pooblastilo iz 45. člena zakona), ki pooblašča Ministra, da določi samo kriterije (oziroma metodologijo) za sprejetje prostorsko ureditvenih pogojev za sanacijo območja posegov v prostor iz 11. člena novele zakona. S tem, da daje pravico do legalizacije po noveli zakona tudi investitorjem nedovoljenih posegov v prostor (njihova pravica do legalizacije po osnovnem zakonu namreč ostaja neokrnjena), ki niso izpolnili obveznosti iz 11. člena novele zakona pa je izpodbijana določba navodila tudi v nasprotju s 14. členom ustave (enakost pred zakonom). Slednje iz razloga, ker izenačuje investitorje, ki so izpolnili vse obveznosti (materialne in nematerialne) iz 11. člena novele zakona, z investitorji, ki teh obveznosti niso izpolnili.
Izpodbijana določba navodila, s katero je prekoračeno zakonsko pooblastilo oziroma s katero minister ureja zakonsko materijo, tudi ni v skladu z ustavnim načelom delitve oblasti, ki izključuje možnost, da minister kot organ izvršilne oblasti posega v pristojnosti zakonodajnega organa (drugi odstavek 120. člena in tretji odstavek 153. člena ustave).

Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 21. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M Zupančič. Odločbo je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Ude.