Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti na seji dne 20. 5. 1994

1. Pobude Sveta KS Poljanska dolina ob Kolpi, Sveta KS Draga, predsednika Sveta KS Iška vas, predsednikov KS Litija – levi breg in KS Litija – desni breg, predsednika Sveta KS Bučka, KS "Alija Kardoša" Murska Sobota, Goriške, knjižnice Franceta Bevka iz Nove Gorice in skupine občanov iz občine Nova Gorica in predsednika Sveta KS Apače za začetek postopka za oceno posameznih določb odloka o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin in odloka 6 razpisu referenduma za ustanovitev občin (Uradni list RS, št. 22/94) se sprejmejo.
2. Določbe odloka o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin v poglavju I – in sicer:
– v točki 22 (Stari trg ob Kolpi): za območje KS Poljanska dolina ob Kolpi,
– v točki 236 (Ribnica): za območje KS Draga,
– v točki 115 (Ig): za območje KS Iška vas,
– v točki 179 (Škocjan): za območje KS Bučka – v povezavi z določbo poglavja II niso v neskladju z ustavo in zakonom, če se določba poglavja II razlaga tako, da se tudi v navedenih referendumskih območjih izvede glasovanje na način, da bo možno ugotoviti rezultate glasovanja za posamezen del referendumskega območja.
3. Naslednje izpodbijane točke odloka niso v neskladju z ustavo in zakonom: točka 37 (Apače), točka 105 (Litija), točka 150 (Murska Sobota), točka 164 (Nova Gorica), točka 166 (Solkan), točka 167 (Kromberk) in točka 168 (Šempeter pri Gorici).
4. Del točke IV odloka o razpisu referenduma za ustanovitev občin, v katerem je določeno referendumsko vprašanje za 108. referendumsko območje (Gabrovka), ni v neskladju z ustavo in zakonom.
5. Pri izvrševanju te odločbe je treba na vseh območjih, navedenih v 2. točki tega izreka, na voliščih objaviti naslednji razglas:
"Na območju.../navedba območja/ se bo na podlagi odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-85/94 z dne 20. 5. 1994 ugotavljal rezultat referendumskega glasovanja posebej, da ga bo Državni zbor pri oblikovanju novih občin lahko upošteval, kolikor bo to možno glede na ustavne in zakonske določbe o lokalni samoupravi in o oblikovanju novih občin. – Ustavno sodišče." Razglas mora biti v glasovalni kabini oziroma na drugem ustreznem glasovalnem mestu, lahko pa je tudi na drugih vidnih mestih na volišču.
6. Za izvrševanje te odločbe morajo poskrbeti Republiška volilna komisija in druge pristojne volilne komisije.

1. Ustavno sodišče je od 4. do 19. maja 1994 poleg dveh vlog za oceno ustavnosti in zakonitosti točke 73 odloka o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin (referendumsko območje Koper), o katerih je odločilo z odločbo št. U-I-90/94 z dne 20. 5. 1994, prejelo še 17 drugih pobud ali drugače označenih vlog, s katerimi se izpodbijajo druge določbe tega odloka (v nadaljevanju: odlok) in v enem primeru tudi ena določba odloka o razpisu referenduma za ustanovitev občin. Na seji dne 20. 5. 1994 je s to odločbo odločilo o devetih od teh vlog, odločitev o drugih pa je bila odložena, ker do tega dne še niso bili v zadostni meri pojasnjeni dejansko stanje ali pravna vprašanja, pomembna za odločitev.
2. S to odločbo je bilo odločeno o naslednjih vlogah:
– predlog Sveta KS Poljanska dolina ob Kolpi za razveljavitev točke 22 odloka – z dne 3. 5. 1994 (U-I-85/ 94),
– ustavna pritožba Sveta KS Draga proti točki 236 odloka – z dne 5. 5. 1994 (U-I-88/94),.
– pritožba predsednika Sveta KS Iška vas proti točki 115 odloka – z dne 29. 4. 1994 (U-I-87/94),
– zahteva predsednika Sveta KS Bučka za delno razveljavitev točke 179 odloka – z dne 10. 5 1994 (U-I-98/94),
– tožba – ustavni spor predsednika Sveta KS Apače o ustavnosti točke 37 odloka – z dne 16. 5. 1994 (U-I-106/ 94),
– pobuda predsednikov KS Litija – levi breg in KS Litija – desni breg za postopek ustavnosti in zakonitosti točke 105 odloka in določbe o referendumskem vprašanju za 108. referendumsko območje Gabrovka v poglavju IV odloka o razpisu referenduma za ustanovitev občin – z dne 5. 5. 1994-(U-I-93/94),
– pobuda KS "Alija Kardoša" Murska Sobota za presojo ustavnosti in zakonitosti točke 150 odloka – z dne 12. 5. 1994 (U-I-101/94),
– pobuda Goriške knjižnice Franceta Bevka, Nova Gorica,-za oceno ustavnosti in zakonitosti točk 164, 166, 167 in 168 odloka – z dne 12. 5. 1994 (U-l-102/94) in
– pobuda skupine občanov iz občine Nova Gorica za oceno ustavnosti in zakonitosti točk 164, 166, 167 in 168 odloka – z dne 12. 5. 1994 (U-I-103/94).
Zaradi skupnega obravnavanja so bile vse te zadeve združene pod številko U-I-85/94.
3. Vloge so bile poslane v odgovor Državnemu zboru, za pojasnila v zvezi z njimi pa je bila zaprošena tudi vladna Služba za reformo lokalne samouprave. Do seje, na kateri je bila sprejeta ta odločba, je Ustavno sodišče prejelo odgovor v zadevah št. U-I-85, 87, 88 in 90/94, od vladne Službe za reformo lokalne samouprave pa pojasnila oziroma mnenje v istih zadevah in še v zadevah U-I-101, 102 in 103/94.
Odgovor je v skladu z drugim odstavkom 300. člena poslovnika Državnega zbora na podlagi mnenja in stališč Komisije DZ za lokalno samoupravo dal Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve. Odgovor DZ najprej navaja. načelna izhodišča, ki jih je DZ upošteval pri sprejemanju odloka in ki naj bi jih bilo treba upoštevati tudi pri oceni ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih določb odloka:
– predlogi prebivalcev za določitev referendumskih območij pri končnem odločanju Državnega zbora ne zavezujejo. Po prvem odstavku 8. člena zakona o referendumu za ustanovitev občin (v nadaljevanju: ZRUO) Državni zbor po prejemu predlogov upošteva območja in povezanost naselij ter sedanja narodnostno mešana območja, kar logično pomeni, da predloge praviloma tudi korigira. To sledi tudi iz možnosti odločanja o vloženih ugovorih po drugem odstavku 8. člena ZRUO,
– torej si DZ lahko določi lastna merila in kriterije za obravnavanje oziroma upoštevanje predlogov in ugovorov. Predlogi prebivalcev sicer služijo kot bistveni temelj za odločanje, na kar kaže tudi obravnava teh predlogov in ugovorov v dveh fazah, objava prve odločitve DZ v javnih občilih itd. Torej DZ ne sledi predlogom in ugovorom le iz zelo utemeljenih razlogov (neizpolnjevanje pogojev za občino, teritorialna zaokroženost oziroma povezanost območja, delitev naselij ter narodnostno mešana območja), vendar pri tem lahko tudi uveljavlja določeno splošno politiko preobrazbe občin, za kar nosi tudi politično odgovornost kot zakonodajalec.
– dobljeni predlogi še niso nujno izraz večinske ljudske volje, ki se bo kvalificirano izkazala šele na referendumu. Določitev referendumskih območij torej ne prejudicira odločitev o območjih občin, ki bodo sprejete šele z zakonom. Pri pripravi tega zakona pa se ne bo upoštevala le izražena volja po posameznih referendumskih območjih v celoti, temveč tudi po delih, po voliščih, naseljih oziroma krajevnih skupnostih. Tak način ugotavljanja izidov je predviden tudi za sporna območja v teh postopkih pred ustavnim sodiščem (Krajevne skupnosti Draga, Iška vas, Poljanska dolina ob Kolpi in Koper).
– izpodbijani odlok kot izvedbeni akt k ZRUO ni ne vsebinsko ne formalno v nikakršnem neskladju z zakonom, prav tako tudi ne z zakonom o lokalni samoupravi oziroma z ustavnimi določbami o lokalni samoupravi. Pristojno matično delovno telo zato v navedenih primerih ni predlagalo sprememb odloka.
Na podlagi teh načelnih izhodišč odgovor navaja podrobneje stališča tudi v obravnavanih konkretnih spornih zadevah.

Ustavno sodišče je navedene, različno naslovljene vloge glede na njihovo vsebino štelo za pobude. Zahteve po sedmi alinei prvega odstavka 23. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) bodo namreč lahko vlagali šele predstavniški organi novih, že po ustavi ustanovljenih lokalnih skupnosti, kar sedanje krajevne skupnosti še niso. Njim oziroma njihovim predstavnikom pa je bilo vsekakor treba priznati pravni interes za vlaga-nje pobud, saj ima tak pravni interes vsak prebivalec na spornem območju.

Pri ocenjevanju ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega odloka je bilo treba najprej ugotoviti, s katerimi ustavnimi in zakonskimi določbami bi bil odlok lahko v nasprotju. Ustavno sodišče se je strinjalo s stališčem nasprotnega udeleženca, da z odlokom določena referendumska območja še ne pomenijo dokončne odločitve o območjih novih občin, ki jo bo pomenil šele zakon, ki bo sprejet na podlagi izvedenih referendumov: Glede na to, da odlok še ne pomeni odločitve, ki je na podlagi referendumsko izražene volje ne bi bilo mogoče spremeniti, in ker tudi sprejeta referendumska odločitev ne veže zakonodajalca pri določanju območja občine absolutno, ni bilo potrebno ocenjevati skladnosti odloka s tistimi ustavnimi in zakonskimi določbami, ki postavljajo kriterije (merila) za oblikovanje občin, npr. z drugim odstavkom 139. člena ustave (da območje občine obsega naselje ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev) ali s 13. členom zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 – v nadaljevanju: ZLS), kjer je določenih 11 funkcij, katerih večino mora biti občina sposobna izpolnjevati. Ker je izpodbijani odlok le izvršilni akt k zakonu o referendumu za ustanovitev občin (Uradni list RS, št. 5/94 – v nadaljevanju: ZRUO), torej akt, ki naj zagotovi izvedbo teh referendumov, se je ustavno sodišče pri presoji njegove ustavnosti in zakonitosti v teh zadevah osredotočilo na presojo njegove skladnosti s tretjim odstavkom 139. člena ustave, po katerem je na referendumu treba ugotoviti "voljo prebivalcev na določenem območju", s prvimi štirimi odstavki 14. člena ZLS, ki se nanašajo na te referendume, ter z določbami ZRUO kot zakona, ki v celoti ureja te referendume, še zlasti seveda z njegovim 8. členom.
Ustava zakonodajalca v tretjem odstavku 139. člena zavezuje le k temu, da mora pred ustanovitvijo novih občin izvesti referendum in na njem "ugotoviti voljo prebivalcev na določenem območju", ne da bi opredelila pojem območja in ne da bi zakonodajalca izrecno zavezovala k vsebinskemu upoštevanju te volje. Skladno z duhom te ustavne določbe se je s prvim odstavkom 14. člena ZLS zakonodajalec sam zavezal k temu, da bo (z zakonom) določil območja občin "v skladu z izraženo voljo... na referendumu" – kadar seveda ta volja ni v neskladju s črko in duhom ustavnih določb o lokalni samoupravi, saj je zakonodajalec pred vsem drugim dolžan spoštovati ustavo.
Glede na to bi bilo treba šteti, da je v procesu oblikovanja prvih občin po sedanji ustavi zakonodajalec na svojo "samoomejitev" v 14. členu ZLS vezan, vendar le toliko, kolikor bo v posameznem od spornih primerov odločitev o določitvi referendumskega območja, če bo na referendumu potrjena, lahko vzdržala presojo ustavnosti in zakonitosti tudi kot dokončna odločitev o ustanovitvi. nove občine.
Pri tem, ko ustavno sodišče ugotavlja, da je zakonodajalec že pri opredeljevanju referendumskih območij za ustanovitev občin, zlasti pa kasneje pri sprejemu zakona o določitvi območja občin vezan na ustavni koncept občine, se seveda zastavlja vprašanje vsebine ustavne koncepcije občine. Pri tem se Ustavno sodišče sklicuje na opredelitve iz svoje odločbe U-I-90/94 z dne 20/5-1994. Po ustavi je temeljna lokalna skupnost občina, katere ustavno zasnovo pogojujejo skupne potrebe in interesi prebivalcev enega ali več naselij, ki sodelujejo pri upravljanju javnih zadev lokalne (krajevne) narave samostojno, se pravi samoupravno v razmerju do države.
Občina je torej življenjska skupnost ljudi, ki prebivajo na območju enega ali več vzajemno povezanih naselij. Zanjo je značilna ozemeljska povezanost, na podlagi katere se oblikuje tudi mreža medosebnih in sosedskih odnosov ter zavest o pripadnosti občini kot temeljni teritorialni skupnosti. Če naselja niso povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev na tak način, da bi obsegala območja občine kot temeljne lokalne samoupravne skupnosti, pa so kljub temu vključena v referendumsko območje za določitev območja občine, ni mogoče govoriti o območju občine, ki je določeno skladno z ustavo in zakonom. To bistvo ustavnega koncepta občine kot temeljne oblike lokalne samouprave pa bo seveda Državni zbor moral upoštevati zlasti tudi pri sprejemu zakona o določitvi območja občin.
Na drugi strani pa ustavna koncepcija občine tudi predpostavlja, da bodoča občina glede na število svojih prebivalcev in druge okoliščine sposobna samostojno opravljati lokalne zadeve. Kolikor ta element ustavne koncepcije ni prišel do izraza pri sprejemanju odloka o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin, ga bo Državni zbor enako kot prej opisane kriterije upošteval pri določanju območij občin.
Državni zbor pa bo lahko pri določanju območij občin upošteval tudi določbe tretjega in četrtega odstavka 14. člena zakona o lokalni samoupravi, torej določbe, ki postopkovno razrešujejo nasprotujoče si referendumske odločitve. Po določbi tretjega odstavka bo Državni zbor lahko izjemoma sprejel popravke meja tedaj, ko bo ugotovil, da so si referendumske odločitve v nasprotju, po določbi četrtega odstavka pa bo praviloma sicer pri določanju območja občine moral upoštevati meje katastrskih občin in krajevnih skupnosti, tako da meje občine ne bodo sekale meja katastrskih občin in krajevnih skupnosti, izjemoma pa se bo lahko odločil tudi za tak poseg.
V zvezi z določbami ZRUO kot "izvedbenega" zakona pa je bilo treba ob reševanju spornih zadev v tej odločbi odgovoriti predvsem na vprašanje, ali je treba posamezne določbe izpodbijanega odloka šteti za nezakonite tudi v primeru, če pri njihovem sprejemanju ni bil spoštovan postopek, predpisan v tem zakonu – če je bila npr. kršena določba petega odstavka 6. člena (kljub nasprotujočim si predlogom predsednik občinske skupščine ni sklical ponovnih zborov občanov za uskladitev teh predlogov) ali določba drugega odstavka 8. člena (Državni zbor izvede ponovno odločanje in spremeni prvotno odločitev glede območja, kjer ni bil vložen zoper prvotno odločitev nikakršen ugovor, kar se je zgodilo v primeru KS Iška vas). Zaradi kršitve postopka sprejemanja je možno razveljaviti predpis le v primeru bistvenih kršitev, ki bi lahko bistveno vplivale na vsebino sprejete odločitve. Ker pa sprejeta odločitev ni dokončna oziroma jo je do konca postopka ustanovitve prvih novih občin še možno popraviti, bodo že v tem postopku ugotovljene kršitve seveda element, ki ga bo potrebno upoštevati pri morebitnem presojanju ustavnosti in zakonitosti take končne odločitve.
Da bi bilo ločeno ugotavljanje referendumskih izidov za sporna območja znotraj posameznih referendumskih območij zagotovljeno trdneje oziroma zanesljiveje kot le s sklepom pristojne državnozborske komisije, ki je bil Ustavnemu sodišču sporočen v odgovoru Državnega zbora v teh postopkih, je Ustavno sodišče v primerih, kjer je bilo po njegovi presoji to potrebno (kjer bi bilo po ustavnopravnih kriterijih zaradi pomanjkljivosti v dosedanjem postopku za oblikovanje novih občin torej treba zagotoviti možnost ločenega izražanja referendumske volje na spornih območjih), odločilo, da so v teh primerih izpodbijane določbe odloka skladne z ustavo in zakonom le v primeru, če se izpodbijane določbe v povezavi s točko II odloka in ob upoštevanju prej omenjenega sklepa pristojne državnozborske komisije razlagajo tako, da bo to ločeno ugotavljanje referendumskega izida zagotovljeno.
V zvezi s tem je tudi 5. točka izreka te odločbe, s katero je Ustavno sodišče odločilo, da je treba na spornih območjih, kjer se bo izid referenduma ugotavljal posebej, volilce s posebnim razglasom na to posebej opozoriti, da bi tudi to prispevalo k ugotovitvi prave volje prebivalcev na spornih območjih. To točko izreka je Ustavno sodišče sprejelo na podlagi prvega stavka drugega odstavka 40. člena zakona o Ustavnem sodišču, po katerem lahko Ustavno sodišče, če je to potrebno, določi način izvršitve svoje odločbe.

1. Svet KS Poljanska dolina ob Kolpi izpodbija točko 22 odloka, po kateri je območje te KS vključeno v ref. območje Stari trg ob Kolpi, čeprav je bilo skladno s predlogom zbora občanov v prvotnem besedilu odloka, objavljenem v časopisih, to območje vključeno v ref. območje Kočevje. Do spremembe v končnem besedilu odloka, ki jo pobudnik izpodbija, je prišlo na podlagi ugovorov zagovornikov drugačne ureditve, ki jim je Državni zbor ugodil.
V odgovoru Državnega zbora (v nadaljevanju: DZ) je stališče, da je bil postopek izveden v skladu z ustavo in zakonom, da pa se bo kljub temu glasovanje izvedlo tako, da bo možno ločeno ugotoviti referendumski izid na spornem območju.
Ne glede na to, ali so bile v postopku morda storjene tudi napake (v kolikšni meri je DZ upošteval tudi ugovore subjektov, ki do tega po drugem odstavku 8. člena ZRUO niso bili upravičeni – česar zaradi hitrosti postopka ni bilo mogoče v celoti ugotoviti), je vsekakor prišlo do rešitve, glede katere bi bilo za končno odločitev nujno poznati tudi referendumsko ugotovljeno večinsko voljo prebivalstva na spornem območju. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da je izpodbijana določba odloka v skladu z ustavo in zakonom samo, če se razume in razlaga tako, da bo omogočila ločeno ugotavljanje referendumskega izida na spornem območju. (Ta element obrazložitve smiselno velja tudi pri vseh nadaljnjih točkah.)
2. Svet KS Draga izpodbija 236. točko odloka, po kateri je območje te KS vključeno v ref. območje Ribnica, čeprav je njihov zbor občanov predlagaj vključitev v ref. območje Kočevje. Ta predlog že v prvotnem besedilu odloka ni bil upoštevan, zato je bil vložen ugovor (s ponovno zahtevo po vključitvi v Kočevje ali – alternativno – po lastni občini), ki je bil zavrnjen.
Odgovor DZ navaja, da je bil postopek skladen z ustavo in zakonom in da ugovora ni bilo mogoče sprejeti: priključitev k ref. območju Kočevje ni možna zaradi ozemeljske ločenosti (vmes je samostojno ref. območje Kočevska Reka), za ustanovitev samostojne občine pa sporno območje ne izpolnjuje pogojev. Kljub temu naj bi se glasovanje na območju KS Draga izvedlo tako, da bo zanj možno ločeno ugotoviti izid glasovanja.
Ustavno sodišče z navedbami v odgovoru DZ soglaša, vendar soglaša tudi z navedbo pobudnika, da bo problem ozemeljske ločenosti odpadel, če na ref. območju Kočevska Reka ne bo ustanovljena samostojna občina. Zato je odločilo, kot je navedeno v izreku.
3. KS Iška vas izpodbija točko 115 odloka, po kateri je območje te KS vključeno v ref. območje Ig, čeprav je bilo v prvotnem besedilu odloka pod št. 117 predvideno kot samostojno ref. območje.
Odgovor DZ navaja, da to območje ne izpolnjuje pogojev za samostojno občino in da je bil postopek v skladu z ustavo in zakonom, da pa se bo kljub temu glasovanje na spornem območju izvedlo tako, da bo možno ugotoviti izid za to območje posebej.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da postopek ni bil v skladu z določbo drugega odstavka 8. člena ZRUO, ki bi jo bilo treba razumeti tako, da lahko Državni zbor prvotno določeno ref. območje spremeni samo na podlagi zakonito vloženih ugovorov. V tem primeru zoper prvotno odločitev DZ ni bilo nobenega ugovora, le da je DZ že prvotno odločitev (o samostojnem ref. območju Iška vas) – kot še v nekaj podobnih primerih – sprejel s pripombo, da bo vladna Služba za reformo lokalne samouprave naknadno opravila strokovno analizo, ali to območje izpolnjuje pogoje za ustanovitev občine po 13. členu ZLS. Državni zbor je novo odločitev sprejel na podlagi negativnega mnenja omenjene službe in ob zavrnitvi nasprotnega stališča KS Iška vas.
Ustavno sodišče je odločilo, da je tudi v tem primeru izpodbijana točka odloka v skladu z ustavo in zakonom le, če se razume in razlaga tako, da bo na spornem območju možna ločena ugotovitev ref. izida. Glede na stališče v odgovoru DZ, s katerim Ustavno sodišče soglaša, da bo o ustanovitvi občin dokončno odločeno šele s posebnim zakonom, bo v primeru, da bo na območju KS Iška vas vključitev v občino Ig referendumsko odklonjena, ustanovitev samostojne občine Iška vas možna samo v primeru, če bo Državni zbor ugotovil, da so za to izpolnjeni ustavni in zakonski pogoji.
4. Svet KS Bučka izpodbija točko 179 odloka, ker je bilo z njo celotno območje te krajevne skupnosti vključeno v ref. območje Škocjan, čeprav se je prebivalstvo kar trikrat, čeprav vedno le z majhno večino, odločilo za vključitev v ref. območje Sevnica. Manjšina je bila pri vseh teh glasovanjih za vključitev v ref. območje Škocjan (sedanja občina Novo mesto). Kljub temu je bilo v prvem besedilu odloka območje KS Bučka razdeljeno med ref. območji Sevnica in Raka (na območju sedanje občine Krško), ne med ref. območji Sevnica in Škocjan. Na tako odločitev sta vložili ugovor KS Bučka in občina Sevnica, obe v prid vključitve celotnega območja v ref. območje Sevnica. Zakaj je potem Državni zbor celotno sporno območje (del iz ref. območja Raka in del iz ref. območja Sevnica) vključil v ref. območje Škocjan, pobudniku ni znano.
Zaradi nujnosti zadeve je Ustavno sodišče o njej odločilo, preden je prejelo odgovor DZ.
Ker je pomembno ustavno in zakonsko izhodišče za določanje območja novih občin spoštovanje volje prizadetega prebivalstva, je Ustavno sodišče odločilo, da je tudi v tem primeru izpodbijana določba odloka skladna z ustavo in zakonom samo ob enaki interpretaciji kot v prej navedenih primerih.

1. KS Apače izpodbija točko 37 odloka, s katero je bilo območje te krajevne skupnosti in KS Stogovci določeno kot samostojno ref. območje in to na podlagi 15 glasov na zboru občanov v Apačah, "medtem ko je bil zbor občanov v Stogovcih proti temu (za vključitev v ref. območje Gornja Radgona), prav tako je bil proti temu zbor občanov v naselju Lutverci v KS Apače, poleg tega pa je bilo zbranih preko 700 podpisov za vključitev v ref. območje Gornja Radgona.
Zaradi nujnosti zadeve je Ustavno sodišče o njej odločilo, preden je, dobilo odgovor DZ.
V okviru samostojnega ref. območja Apače se bo na referendumu lahko zanesljiveje kot na zborih, občanov ali z zbiranjem podpisov ugotovila volja tamkajšnjega prebivalstva. Na podlagi te odločitve bo Državni zbor, upoštevajoč ustavne določbe, moral odločiti, ali bo oblikoval samostojno občino ali pa to območje priključil k občini Gornja Radgona.
Glede na to je Ustavno sodišče ugotovilo, da izpodbijana točka odloka ni v neskladju z ustavo in zakonom.
2. Krajevni skupnosti Litija – levi breg in Litija -desni breg izpodbijata točko 105 odloka o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin, ker so z njo v njihovo ref. območje vključena tudi naselja iz KS Polšnik in KS Velika Štanga. Prebivalci teh naselij sami sicer želijo biti vključeni v občino Litija, vendar pa so se po navedbah pobude prebivalci drugih delov tega ref. območja odločili za občino, v katero ta naselja ne bi bila vključena. Navajajo, da je KS Polšnik bliže Zagorju kot Litiji, KS Velika Štanga pa da bistveno bolj gravitira k Šmartnemu kot k Litiji, s katero da niti nima neposredne cestne povezave.
Zaradi nujnosti zadeve je Ustavno sodišče o njej odločilo, preden je dobilo odgovor DZ.
Iz podatkov v sami pobudi je razvidno, da vlagatelji predloga za oblikovanje litijske občine brez spornih območij KS Polšnik in KS Velika Štanga glede naselij iz KS Polšnik, ki so bila vključena v ref. območje Litija že v prvem besedilu odloka, niso izkoristili možnosti za ugovor, ki so jo imeli po 8. členu ZRUO. Iz navedb v pobudi in iz dejstva, da so bila naselja iz KS Velika Štanga v prvotnem besedilu odloka vključena v ref. območje Šmartno, je mogoče sklepati, da je do spremembe v končnem besedilu odloka prišlo na podlagi njihovega ugovora. Glede na to določbam v 105. točki odloka ni mogoče utemeljeno očitati, da bi bile sprejete v neskladju z zakonsko predpisanim postopkom, v katerem so zagovorniki drugačnih rešitev imeli možnost ugovarjati, vendar tega niso storili. Predvsem pa je treba glede manjših območjih na mejnem področju med dvema ali več občinami, ki sama ne izpolnjujejo pogojev za novo občino in jih je torej v vsakem primeru treba priključiti ozemlju ene od teh občin, upoštevati predvsem voljo prebivalcev takega območja. V tem primeru nasprotovanje taki rešitvi ne prihaja s takega mejnega območja, ampak z osrednjega območja predvidene nove občine, in Ustavno sodišče tudi ni našlo drugih utemeljenih razlogov, da bi bilo določbo odloka o tako oblikovanem referendumskem območju možno šteti za neskladno z ustavo in zakonom.
3. KS "Alija Kardoša" Murska Sobota izpodbija točko 150 odloka, s katero so bila v ref. območje Murska Sobota vključena tudi naselja Brezovci, Lemerje in Preda-novci – v nasprotju z voljo zborov občanov na preostalem delu tega ref. območja, ki želijo ustanovitev občine Murska Sobota brez teh treh naselij. Po navedbah pobude so pooblaščeni predstavniki teh zborov občanov vložili zoper tako določbo v prvotnem besedilu odloka pravočasen ugovor, ki pa ga Državni zbor ni upošteval. Pobuda navaja, da izpodbijana ureditev krši ustavne in zakonske določbe o povezanosti naselij v novih občinah, ker po mnenju pobudnice ta naselja oziroma interesi njihovih prebivalcev niso v ničemer povezani z interesi prebivalcev ostalih krajev s tega območja, s tako rešitvijo pa da bi bil lahko ogrožen tudi interes bodoče občine, da zaprosi za pridobitev statusa mestne občine.
Zaradi nujnosti zadeve je Ustavno sodišče o njej odločilo, preden je dobilo odgovor DZ.
Kadar gre za vprašanje priključitve manjših območjih, ki ne izpolnjujejo pogojev za samostojno občino, enemu od sosednjih območij, ni mogoče zahtevati doslednega spoštovanja izražene volje niti prebivalcev spornega območja niti prebivalcev "priključitvenega" območja, saj bi potem lahko prišlo, do tega, da takega spornega območja ne bi bilo mogoče priključiti nikamor. Zato je v takih primerih treba priznati Državnemu zboru še večjo možnost samostojnega, vendar na ustavo vezanega odločanja.
4. Goriška knjižnica Franceta Bevka iz Nove Gorice in skupina občanov iz občine Nova Gorica izpodbijajo točke 164, 166, 167 in 168 odloka, s katerimi je bila na območju, ki ga pobudniki štejejo za enotno mestno območje, določena ustanovitev štirih samostojnih referendumskih območij za ustanovitev štirih novih občin: Nove Gorice, Solkana, Kromberka in Šempetra. Goriška knjižnica navaja, da vsa ta štiri območja tvorijo enotno mestno območje, prepleteno z urbanističnimi, komunalnimi in drugimi sklopi, med katerimi je nad 60 regionalnih institucij, in da so zato izpodbijane točke odloka v nasprotju s 16. členom ZLS in s 5. členom ZRUO, točka 167 pa tudi v nasprotju s 13. členom ZLS, ker da območje Kromberka ne izpolnjuje pogojev za ustanovitev občine. Skupina občanov poleg enakih argumentov navaja še, da veljajo KS Solkana, Nove Gorice, Kromberka, Rožne Doline, Šempetra in Vrtojbe že nekaj desetletij za enotno mestno območje, kar da potrjujejo vsi občinski urbanistični dokumenti od leta 1967 naprej, publikacije republiškega Zavoda za statistiko, skupni komunalni objekti. vseh teh predelov itd. Navajajo tudi, da je bilo v 8. členu občinskega statuta iz leta 1978 izrecno določeno, da mesto obsega naselja Nova Gorica, Kromberk, Rožna Dolina, Solkan, Stara Gora, Šempeter, Vrtojba in Loke, nato pa navajajo škodljive posledice, ki bi jih taka ureditev po njihovem mnenju povzročila, med drugim tudi to, da se potem nobena od teh štirih novih občin ne bo mogla potegovati za status mestne občine, ker da nobena od njih ni sama zase središče svojega gravitacijskega območja v smislu 16. člena ZLS.
Zaradi nujnosti zadeve je Ustavno sodišče o njej odločilo, preden je prejelo odgovor DZ.
Ustavno sodišče je z vpogledom v strokovna gradiva, ki bodo podlaga za posvetovanje o mestnih občinah (Inštitut za geografijo: Kriteriji za opredeljevanje mest v Sloveniji, Ljubljana 1993; dr. Igor Vrišer: Opredelitev mest in mestnih občin v Republiki Sloveniji, 18. 4. 1994) ugotovilo, da gre pri Solkanu, Kromberku in Šempetru nedvomno za samostojna naselja, katerih prebivalci imajo torej po veljavnih ustavnih in zakonskih določbah nedvomno pravico predlagati ustanovitev lastne občine. Še zlasti pa je iz omenjenih strokovnih gradiv razvidno, da mesto Nova Gorica tudi brez Solkana, Kromberka in Šempetra po strokovnih kriterijih ustreza pojmu mesta oziroma mestne občine. To seveda ne pomeni, da po sprejetju morebitnega posebnega zakona o mestnih občinah ali na drugačen način določenih kriterijev za oblikovanje mestnih občin, ko bo v take občine mogoče vključevati tudi obmestna naselja, ne bi prišla v poštev za vključitev v mestno občino Nova Gorica tudi omenjena obmestna naselja. Ustavno sodišče s svojimi odločitvami vsekakor ne more nadomestiti zakonodajalca pri iskanju in določanju najsmotrnejših načinov za uvajanje lokalne samouprave, ampak lahko njegove odločitve v primeru sproženih postopkov presoja izključno le z gledišča skladnosti teh odločitev z ustavo in zakoni, ne pa z gledišča njihove smotrnosti oziroma primernosti.
Iz teh razlogov, ki načelno veljajo tudi za druge, v tej odločbi obravnavane primere, in iz razlogov, navedenih posebej za ta primer, je Ustavno sodišče ugotovilo, da v tem primeru izpodbijane določbe odloka niso v neskladju z ustavo in zakonom.

Krajevni skupnosti Litija – levi breg in Litija – desni breg poleg točke 105 odloka o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin, o čemer je odločeno v 3. točki izreka te odločbe, izpodbijata tudi odlok o razpisu referenduma za ustanovitev občin, in sicer tisti del poglavja IV, kjer je določeno, da se na 108. ref. območju (za ustanovitev občine Gabrovka) ref. vprašanje glasi:
"Ali ste za to, da se ustanovi občina:
1. na našem ref. območju Gabrovka,
2. na območju, ki obsega naše ref. območje Gabrovka in ref. območje za ustanovitev občine Litija. "
Pobudnici navajata, da so bili v Litiji s tem postavljeni v neenakopraven položaj, saj ne bodo imeli nobene možnosti vplivati na izid tega glasovanja.
Tudi v tem primeru je ustavno sodišče odločilo, da izpodbijana določba odloka o razpisu referenduma za ustanovitev občin ni v neskladju z ustavo in zakonom, ker je izhajalo iz razlogov, ki jih je navedlo pod točko B – IV. 1 za Krajevno skupnost Apače.

To odločbo je ustavno sodišče sprejelo na podlagi prvega odstavka 21. člena in četrtega odstavka 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno. Pritrdilno ločeno mnenje je napovedal sodnik mag. Matevž Krivic.