Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRŠ, št. 18/84, 37/85; Uradni list RS, št. 26/90), 4. člena odloka o začasni ureditvi vprašanj v zvezi s pristojnostmi zborov in volitvami funkcionarjev občinske skupščine ter Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija (Uradni list RS, št. 16/90, 26/90, 33/90, 4/91, 10/91) so zbor krajevnih skupnosti, zbor združenega dela in družbenopolitični zbor občine Idrija na skupni seji dne 17. maja 1994 sprejeli

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana občine Idrija za obdobje 1986-1990 sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za ureditveno območje PUP 3 – Zahodni del občine, ki jih je izdelal STUDIO AXA, d.o.o. Nova Gorica pod št. projekta 33-1/93 v februarju 1994 ter določajo:
– merila in pogoje glede vrste posegov v prostor
– merila za določanje gradbenih parcel
– merila in pogoje za varovanje naravne in kulturne dediščine
– merila in pogoje glede oblikovanja objektov
– merila in pogoje za prometno in komunalno urejanje in
– merila za varovanje okolja.
Ta merila se nanašajo na posege v prostor, za katere si mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje in za posege, za katere zadošča priglasitev upravnemu organu.

Prostorski ureditveni pogoji iz prejšnjega člena vsebujejo tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo, lego, namensko rabo in zmogljivost, velikost ter oblikovanje objektov in naprav ter ureditev.
Tekstualni del obsega opis in utemeljitev prostorskih ureditvenih pogojev ter pogoje, mnenja in soglasja pristojnih organov in skupnosti.
Kartografski del vsebuje grafične prikaze v M 1:25000 na topografski osnovi ter M 1: 5000 in 1:2880 na katastrski osnovi.

Območje PUP 3 – Zahodni del občine je določeno z dolgoročnim planom občine Idrija za obdobje 1986-2000.

Po tem odloku se urejajo naslednja območja urejanja:
D. Šebrelje
Mirišče
Srednje in Gornje Šebrelje
Kurji vrh
Jagršče
Spodnja Kanomlja-Mandžurija
Bazovik
Vrščev (pri Golob)
Srednja Kanomlja-Močnik
Srednja Kanomlja-Laze
Gornja Kanomlja-Oblakov v.
Idrijske Krnice
Idrijska Bela-Fežnar
Idrijska Bela-Rejčerska grapa
Idrijska Bela-Lajšt
Čekovnik-Blašk
Čekovnik
Kovačev Rovt
Vojsko
Planina
Ogalce

Poseg v prostor mora biti skladen z usmeritvami, ki jih za to območje predpisujejo planski akti ter merili in pogoji po tem odloku.
Skladnost posameznega posega in določitev pogojev se opredeli v lokacijskem postopku na podlagi lokacijske dokumentacije in predpisanih soglasij.

Območja urejanja so razvrščena v 5 tipov namembnosti:
1. mešana stanovanjsko gospodarska območja
2. območja za spremljajoči centralni program
3. stanovanjska območja, pozidana z enodružinskimi stanovanjskimi hišami
4. območja počitniških hiš
5. parkovna, športna, rekreacijska in turistična območja.
Za preostalo območje odprtega prostora (kmetijske in gozdne površine) veljajo enotna merila in pogoji.

1. Mešana stanovanjsko gospodarska območja so namenjena dopolnilni gradnji enodružinskih stanovanjskih hiš, kmetijskih objektov, obrtnih delavnic, objektov in naprav za spremljajoče dejavnosti. Dovoljene so tudi spremembe namembnosti v obstoječih objektih pod enakimi kriteriji.
Zemljišča, ki ležijo neposredno ob prometnicah, naj bodo praviloma vsaj delno namenjena gradnji objektov javnega značaja.
2. Območja za spremljajoči centralni program so namenjena dopolnilni gradnji storitvenih objektov, kot so administrativno poslovni objekti (pisarne, biroji, predstavništva, bančne poslovalnice ipd.), prodajni lokali za trgovino na drobno (osnovna oskrba in specializirana trgovina), lokali za popravljalnice predmetov za široko porabo, prostori za storitvene dejavnosti, gostinski in zabaviščni lokali, prostori za kulturne dejavnosti in prireditve, urejene odprte površine, kot so zelenice, peš poti in ploščadi, parkirni in garažni objekti, objekti in naprave za potrebe prometa in zvez, ostali objekti in naprave, ki imajo podoben značaj. Izjemoma je možno v območju graditi tudi večstanovanjske hiše.
Dovoljene so spremembe namembnosti v obstoječih objektih, kolikor nova namembnost ustreza prej naštetim kriterijem in ne povzroča motenj ostalim dejavnostim.
Zasnova objektov naj zagotovi javen značaj v pritličjih.
3. Stanovanjska območja, pozidana z enodružinskimi stanovanjskimi hišami so namenjena dopolnilni gradnji istovrstnih stanovanjskih in spremljajočih objektov kot so objekti, osnovne oskrbe, objekti storitvenih dejavnosti, objekti in naprave za potrebe kulturnih dejavnosti in rekreacije tamkajšnjih prebivalcev, urejene odprte površine, kot so zelenice, otroška igrišča, peš poti in ploščadi, skupaj z urbano opremo, objekti in naprave za potrebe prometa in zvez, ki so namenjeni potrebam prebivalcev.
Dopolnilni in pomožni objekti k posameznim stanovanjem, kot so garaže, drvarnice ipd., kadar v sklopu novogradenj ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb: ti objekti naj bodo zgrajeni na funkcionalnem zemljišču stanovanjske hiše, ki ji pripadajo, kolikor to zemljišče ni s planskim ali prostorskim izvedbenim aktom že namenjeno zadovoljevanju potreb širše skupnosti; pri novih stanovanjskih hišah so pomožni prostori v sklopu enotnega objekta.
Izjemoma so dovoljeni gospodarski objekti in delavnice v kombinaciji s stanovanjskimi objekti, v kolikor s svojo dejavnostjo ne povzročajo motenj v okolju ter ostali objekti in naprave, ki imajo enak značaj.
Dovoljene so spremembe namembnosti v obstoječih objektih, kolikor nova namembnost ustreza prej naštetim kriterijem in ne povzroča prekomernih motenj v bivalnem okolju;
Na zemljiščih, ki ležijo neposredno ob prometnicah, je izjemoma dovoljena gradnja spremljajočih objektov, ki služijo širšemu zaledju prebivalstva, kolikor s svojo dejavnostjo ne povzročajo prekomernih motenj v bivalnem okolju in na lastnem funkcionalnem zemljišču zadovoljujejo potrebe po parkiriščih.
4. Območja počitniških hiš, na katerih je dovoljena gradnja pod enakimi pogoji kot v območjih enodružinske stanovanjske gradnje. Gradnja objektov za gospodarske dejavnosti ni dovoljena.
5. Parkovna, športna, rekreacijska in turistična območja so namenjena ureditvi večjih zelenih parkovnih površin, gradnji športnih in rekreacijskih objektov, naprav in površin za rekreacijo, ter gradnji spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovne športno rekreacijske namembnosti območja (parkirišča, sanitarije, gostinski lokali ipd.).

Na območjih urejanja, namenjenih kmetijski proizvodnji in v gozdnih območjih so dovoljeni samo naslednji posegi na osnovi lokacijskega dovoljenja:
– novogradnje domačinov v sklopu obstoječih domačij v kolikor ustrezajo ekološkim, sanitarnim, spomeniško-varstvenim in ostalim pogojem
– rekonstrukcije, dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
– gradnja objektov, ki so namenjeni izključno kmetijski dejavnosti
– objekti in naprave za ribiško in lovsko dejavnost, vključno z lovskimi kočami in ribiškimi domovi
– gradnja malih elektrarn po predhodnih vodnogospodarskih smernicah
– gradnja prometnih površin in komunalnih naprav
– postavitev kioskov ob postajališčih avtobusnega prometa
– vodnogospodarske ureditve, melioracije zemljišč in zemeljska dela
– postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak
– gradnja (oziroma ureditev) posamičnih športnih in rekreacijskih objektov in naprav ter spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo rekreacijsko namembnost območja (parkirišča, sanitarije).
Gradnja navedenih objektov in naprav je možna na zemljiščih, kjer to omogočajo naravne razmere (varnost, pred poplavami, plazovi ipd.), ki so prometno dostopna, ustrezajo sanitarnim pogojem in niso namenjena za uresničevanje potreb skupnega in splošnega pomena, če ne ovirajo ostalih dejavnosti, ki sta jim območje in njegova okolica namenjeni.
Na geološko dvomljivih območjih je potrebno predhodno pridobiti hidrogeološko mnenje.

Velikost gradbenih parcel praviloma ne sme odstopati od velikosti istovrstnih parcel v območju. Obvezno se mora upoštevati obliko obstoječe parcele in razgibanost terena.
Obliko in velikost objektov in naprav, ki ne predstavljajo stanovanjske uporabe, se določa v skladu z zakonom o stavbnih zemljiščih.
Za objekte, namenjene kmetijski ali drugi proizvodnji se velikost parcele določi glede na namembnost objekta tako, da se z odmiki zagotovi tudi možnost kasnejšega širjenja.

Z vidika varovanja naravne in kulturne dediščine je na območju zaščite preoblikovanje obstoječih objektov možno:
– v okviru obnove zavarovane kulturne dediščine z namenom, da se objektu povrne primarni videz,
– pri oblikovno nekvalitetnem posegu z namenom, da se objekt bolje prilagodi zavarovani celoti.
Nadomestitev zavarovanih objektov je možna le v primerih:
– ko gre za objekt, ki je v tako slabem fizičnem stanju, da sanacija ni možna
– če to zahteva sprememba funkcij v primerih rekonstrukcij ali novogradenj v strnjenem gručastem območju
– novogradnje morajo v celoti upoštevati zgodovinsko urbanistično zasnovo naselja v posameznem območju urejanja.
Za vsak poseg v območju PUP 3 – Zahodni del občine morajo biti dane spomeniško varstvene smernice in soglasje h gradbeni dokumentaciji.
Na območju Krajinskega parka Zgornja Idrijca veljajo poleg določil iz tega odloka tudi določila odloka b razglasitvi Krajinskega parka Zgornja Idrijca (Uradni list RS, št. 11-465/93).

Pri posegih v prostor morajo biti upoštevane naslednje prilagoditve:
– novogradnje, prenove, nadzidave, prizidave in drugi posegi v prostor se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave
– prizidki in nadzidave so dopustni le do višine sosednjih objektov
– prenove, dozidave in nadomestni objekti morajo predstavljati urbanistično arhitektonsko izboljšavo ambienta
– strehe novozgrajenih, prenovljenih, nadomestnih in prizidanih objektov so načelno dvokapnice z opečno kritino, smer slemena mora biti prilagojena sosednjim objektom
– fasade morajo biti prilagojene sosednjim objektom
– pri vseh posegih v prostor morajo biti upoštevani odmiki od prometnih površin, komunalnih in energetskih objektov in naprav ter obstoječe gradbene linije.
Ne glede na določila prejšnjega odstavka so možni oblikovalski kontrasti v primerih:
– kadar je namen kontrasta vzpostaviti prostorsko dominanto
– kadar gre za vzpostavitev simbolne razpoznavnosti vizualno izpostavljene lokacije.
– kadar gre za začasni objekt.

Na območju je predvideno komunalno urejanje v smislu dograjevanja in vzdrževanja prometnih površin, vodovodnega, kanalizacijskega, nizkonapetostnega, PTT omrežja in daljnovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami za priključitev vseh obstoječih in predvidenih objektov. Pri komunalnem urejanju se morajo upoštevati naslednji pogoji:
– ceste morajo imeti varovalni pas v širini 10
– 15 m za regionalne in 5 m za ostale. Načrtovane prometnice imajo 30 m rezervat. Posegi v varovalnem pasu in rezervatu so dovoljeni le s soglasjem upravljalca ceste, priključki'na javno cestno omrežje naj bodo praviloma pravokotni in pregledni dostopi do objektov morajo biti urejeni tako, da je omogočen pristop z urgentnimi vozili neposredno s ceste ali preko sosednjih dvorišč.
– vsi obstoječi in bodoči objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje v skladu s pogoji in soglasjem upravljalca.
Za začasno oskrbo je dovoljena gradnja kapnic oziroma lokalnih zajetij.
V naselju mora biti zagotovljena zadostna količina požarne vode:
– do priključitve na javno kanalizacijo morajo obstoječi in predvideni objekti imeti zgrajeno triprekatno vodotesno greznico na izpraznjevanje.
– priključitev na nizkonapetostno omrežje in PTT omrežje mora biti predvidena in izvedena pod pogoji upravljalcev v skladu z individualnim soglasjem.

Pri vseh posegih v prostor in spremembah namembnosti obstoječih objektov in delov objektov je že v fazi izdelave lokacijske dokumentacije obvezno upoštevati:
– zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju in odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 15/76, 29/80)
– v primeru ogrevanja s kurilnim oljem se mora obvezno upoštevati pravilnik o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča... (Uradni list SRS, št. 3/79)
– obdelovanje kmetijskih zemljišč se mora izvajati v skladu z uredbo o ugotavljanju onesnaženosti kmetijskih zemljišč in gozda (Uradni list SRS, št. 6/90)
– pri urejanju gnojišč in greznic je obvezno upoštevanje strokovnega navodila o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85)
– za naselja v obravnavanem območju je predpisano organizirano zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov in uvajanje selekcioniranja odpadkov pri izvoru
– okolica objektov mora biti primerno urejena
– smetnjaki naj bodo postavljeni na skritih mestih; na dan odvoza naj se postavijo na mesto odvzema
– če pristojni upravni organ ugotovi, da utegne predviden poseg povzročati prekomerne motnje v okolju, lahko zahteva dodatne analize, pri prenovah pa po potrebi predhodno sanacijo
– pri vseh posegih se mora odkopano zemljo posebej deponirati in jo kasneje uporabiti za ureditev okolice ali pa jo odstopiti za izboljšanje kmetijskih površin.

V tem odloku določena merila in pogoji za posege v prostoru veljajo tudi za sanacijo degradiranega prostora v smislu 16. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostoru (Uradni list RS, 18-818/93). Način sanacije se predpiše z lokacijskim dovoljenjem.

Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri za urejanje prostora pristojnem upravnem organu.

Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o urbanističnem redu občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 3/69) v celoti.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Medobčinska inšpekcija občin Idrija, Logatec, Vrhnika.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.