Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93), 44. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85), 35. člena statuta občine Litija (Uradni list RS, št. 5/93) je Skupščina občine Litija na 30. rednem skupnem zasedanju zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 7. 4. 1994 sprejela
ODLOK
o ureditvenem načrtu Javorje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev Dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Litija sprejme ureditveni načrt za območje naselja Javorje, ki ga je izdelal RC-Inštitut za urejanje prostora d.o.o. Celje pod št. 21/92. v mesecu maju 1993.
2. člen
Ureditveni načrt za območje naselja Javorje vsebuje tekstualne opise in grafične priloge, ki se nanašajo na mejo območja ter lego, zmogljivosti, organizacijo, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev, ki so sestavni del tega odloka.
II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA
3. člen
Celotno območje Javorja leži v katastrski občini Vintarjevec. Ureditveno območje meri 3,32 ha.
Izhodiščna točka meje je v južnem delu območja v stičišču poti in parcele 1742. Od tu poteka meja proti vzhodu po robu peš poti in južnih mejah parcel 1742, 1751, 1756, se ob robu poti obrne proti severu in poteka ob vzhodnih mejah parcel 1756, 1755, 1754, 1753 in 1741, kjer na delu parcele 1741/2 seka pot ter preide na zahodni rob parcel 1652, 1654 do skrajne severne točke ter ob poti obrne proti zahodu ob robu in severni meji parcele št. 1663 nakar ponovno seka pot, poteka ob vzhodnem delu parc. št. 27, 1726, dalje po severnem delu parcele 1726 do poti, ki jo ponovno prečka in poteka dalje po vzhodni in južni meji 1717/1, seka parcelo št. 1716 in pot ter se obrne proti severu po zahodni meji parcele št. 1715, seka pot, obkroži parcelo št. 1693/1, seka parcelo št. 1711 in poteka proti jugu do stične točke severnega in zahodnega roba parcele št. 1712/3, po severni, zahodni in južni strani ob parceli 1708 proti jugu ob robu poti ter jo seka, nakar dalje poteka ob zahodnem robu poti in jo preseka ob južnem robu parcele 1734/2, ki jo zaobkroži tudi po vzhodnem robu le-te parcele, do severne meje 1705, 1740, 1744, kjer se obrne po vzhodnem robu 1744 do izhodiščne točke 1742. Točen potek meje je razviden iz kartografskega dela ureditvenega načrta.
III. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
4. člen
Ureditveni načrt povzema funkcije območja, določene s srednjeročnim družbenim planom občine Litija in programom podanem na sestanku s krajani Javorja. Vas s svojo tipiko podaja možnosti za stanovanje vaščanov, primarno pridelavo na sosednjih zemljiščih, mirno proizvodno in uslužnostno obrt ter izletniški turizem. Za realizacijo tako zastavljenih funkcij morajo biti urejeni naslednji osnovni pogoji:
– objekti morajo biti urejeni skladno s krajevno tipiko ob poudarjeni uporabi naravnih materialov,
– vse poti morajo biti primerno urejene in utrjene (trg z vodnjakom obdelan s primernim tlakom),
– vsi objekti, ki služijo kmetijski dejavnosti (predvsem gnojišča), morajo biti urejeni skladno s sanitarno tehniškimi predpisi,
– urejeno mora biti avtobusno postajališče,
– postavljeni morajo biti panoji za obveščanje in usmerjanje obiskovalcev,
– obrtne dejavnosti morajo imeti zagotovljen dostop – dovoz in zadostno število parkirnih mest,
– pobočje med cesto in cerkvijo mora biti parkovno urejeno (lahko je tudi park v obliki avtohtonega sadovnjaka),
– urejeno mora biti zajemanje in odstranjevanje komunalnih odpadkov skladno z občinskim odlokom,
– urejena mora biti javna razsvetljava.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV
5. člen
Osnovni pogoj za urejanje območja je varovanje obstoječih vedut in oblikovanje centra vasi – ob vodnjaku, ki mora dobiti ob novih vsebinah (na podu, ob vodnjaku) funkcijo prostora na katerem se ljudje srečujejo in združujejo. Parcelacija zemljišč mora izhajati iz tradicionalne parcelacije.
Vse novogradnje morajo biti oblikovno in gabaritno podrejene osrednjemu že pozidanemu delu naselja (ohranjena ljudska arhitektura).
6. člen
Širitev naselja je možna na zemljišču pod pokopališčem in ob cesti proti šoli. S takšno postavitvijo novih hiš je dosežena primerna izraba terena, obstoječih cest in poti ter komunalne infrastrukture in ohranjeni zaključeni pogledi na naselje s cerkvijo kot dominanto.
7. člen
Odmiki
Objekte in pomožne objekte, katerih raba ne more v večji meri škodljivo vplivati na zdravje ljudi, lahko investitor gradi v oddaljenosti 4 m in več od parcelnih mej brez posebnih pogojev. Bliže parcelnih meja je tudi dopustna gradnja, če tako narekuje oblikovanost terena, pod pogojem, da bodo varovane koristi soseda in da se zadosti sanitarnim in požarnim zahtevam. Minimalni odmiki od parcelnih mej za druge vrste objektov se določijo v postopku za pridobitev lokacijskega dovoljenja.
8. člen
Gabariti objektov in strehe
Dopuščena je le gradnja, pritličnih ali visokopritličnih objektov, z izkoriščenim podstrešjem, podolgovate oblike, kot to narekuje krajevna tipika.
Razmerje tlorisnih stranic osnovnega pravokotnika je dopuščeno v razmerju 1:1,5 do 1:2.
9. člen
Pomožni objekti
Pomožni objekti so lahko grajeni kot prizidki k stanovanjskim hišam ali kot samostojni objekti.
Ti objekti so:
a) pritlične montažne drvarnice, shrambe, vrtne ute, lope za shranjevanje krme, stelje in poljščin, čebelnjaki, svinjaki, kokošnjaki, zajčniki, golobnjaki.
Objekti so lahko grajeni pod naslednjimi pogoji:
– velikost je lahko do 15 m2 tlorisne površine,
– višina do slemena je 3,60 m,
– streha je simetrična dvokapnica z naklonom ca. 40 stopinj in krita z opečno kritino,
– dopustno je točkovno temeljenje,
– fasada objekta ne sme biti iz salonita, iverice, pločevine, plastike ali lepenke,
– čebelnjaki in shrambe za krmo, imajo lahko asimetrično streho.
b) rezervoarji za vodo za zalivanje in škropljenje v kmetijstvu in ljubiteljski dejavnosti so lahko veliki do 5 m3 in morajo biti v celoti vkopani.
c) kolektorji za izkoriščanje sončne energije ne smejo biti večji od 12 m2.
d) lahke montažne garaže in nadstrešnice za en osebni avto naj površinsko ne presegajo 15 m2 v tlorisu, locirane morajo biti v sklopu individualnih stanovanjskih hiš ali gospodarskih objektov.
e) oporni zid pri cerkvi mora biti saniran, posegi na opornem zidu bodo izvršeni v betonski izvedbi s kamnito oblogo tako, da bo dosežena vertikalna in horizontalna členitev.
f) na območju Javorja se lahko kot alternativni vir energije pojavijo tudi vetrnice, za njihovo postavitev velja lokacijski postopek z vizualno prevero prostora.
g) mali kontejnerji oziroma mali rezervoarji za utekočinjeni naftni plin ter izvedba njihovih priključkov na objekte se lahko postavijo oziroma izvedejo na osnovi priglasitve po pridobitvi predhodnega soglasja pristojne inšpekcije za požarno varnost.
V. VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
10. člen
V Javorju morajo biti dosledno izpolnjeni pogoji Zavoda za naravno in kulturno dediščino.
Ti pogoji so:
V območju urejanja se varujejo in ohranjajo naslednji elementi kulturne in naravne dediščine.
– p. c. sv. Marije Vnebovzete je plansko varovana z drugim varstvenim režimom za sakralne spomenike;
– Javorje 5, stanovanjski in gospodarski objekt;
– Javorje 8, stanovanjski objekt;
– Javorje 10, stanovanjski objekt;
– Javorje 13, stanovanjski objekt;
– pet kozolcev v južnem delu naselja;
– drevored sadnega drevja ob poti v južnem delu naselja.
Zaradi ohranjanja značilne podobe pojavnih in naravnih struktur morajo biti s stališča varovanja naravne in kulturne dediščine upoštevani še naslednji pogoji:
– nezazidljive ostanejo vse površine na vzhodnem pobočju pod pokopališčem;
– možne so dopolnilne gradnje znotraj naselja v okviru mej ureditvenega načrta;
– skupina kozolcev v južnem delu naselja se mora ohraniti in se področja ne sme pozidati s stanovanjskimi objekti;
– možna je pozidava celotnega jugozahodnega pobočja pod naseljem kot je predvideno z mejami;
– zaradi značaja terena bodo pri gradnji potrebne utrditve terena, ki morajo biti izvedene v naravnih materialih (kamen, les); betonski oporni zidovi niso dovoljeni;
– v južnem delu naselja se pojavljajo novogradnje, ki niso v mejah UN in so izrazito moteče, zato naj gradnja poteka izključno v mejah UN.
11. člen
Pri novogradnjah morajo biti upoštevani naslednji oblikovalski pogoji:
– objekti naj imajo izrazito podolžen tloris,
– gabariti: pritličje in izkoriščeno podstrešje; če so objekti podkleteni, mora biti klet v največji možni meri vkopana,
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice z naklonom ca. 40 stopinj; slemena morajo biti vzporedna s plastnicami, kritina mora biti opečna,
– fasade morajo biti izvedene v zaglajenem zidarskem ometu.
VI. POGOJI ZA PROMETNO, KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE OBMOČJA
12. člen
Promet
Na območju urejanja mora biti promet urejen celovito.
Promet skozi naselje mora biti urejen tako, da ima pešec prednost (minimalna hitrost vozil).
Vse ceste morajo omogočiti nemoten in varen osebni ter urgentni promet in zimsko službo. Minimalna širina glavne ceste je 6 m, lokalnih in dovoznih cest pa 3,5 m. Minimalna širina pločnika je 1 m. Maksimalni dopustni vzdolžni sklon cest je 13% le, v izjemnih primerih 14%.
Dovozi in pristopi na cestno omrežje morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira prometa.
Vse na novo urejene ceste morajo imeti izvedeno odvodnjavanje in speljane meteorne vode preko muld in vsedalnikov do naravnih recepientov.
Avtobusno postajališče mora biti urejeno v centru Javorja izven voznih pasov ceste s pokritim postajališčem in omogočenim vzvratnim obračanjem avtobusa na končni postaji.
Gozdne poti, ki gravitirajo proti naselju, ne smejo biti prekinjene, kolikor pa bi prišlo do prekinitve katere od njih, je potrebno zgraditi novo v dogovoru z Javno gozdarsko službo. Stroški bremenijo povzročitelja spremembe.
Energetika
Elektro-energetsko je vas Javorje preskrbljena.
Preko dela načrta v jugozahodnem delu naselja poteka 20 kV priključni daljnovod. V koridorju širine 15 m ni možna gradnja.
Javno razsvetljavo je potrebno izvesti na vseh pomembnejših vaških ulicah in površinah. Javna razsvetljava je urejena z lučmi pritrjenimi na hiše, samostojni kandelabri niso dovoljeni.
Telefon
Obstoječe trase tt omrežja so vrisane v ureditvenem načrtu. Pri posegih v prostoru, kjer je telefonsko omrežje že zgrajeno, je potrebno pridobiti predhodno soglasje PTT Podjetja Ljubljana-Tehnični sektor. Za nova območja mora biti izdelana projektna dokumentacija, v kateri bodo opredeljeni detajlni pogoji in potrebe novih tras.
VII. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
13. člen
Zrak
Predvideni posegi v prostor v območju ureditvenega načrta Javorje ne predstavljajo dodatne obremenitve za zrak. Na območju se lahko locirajo samo takšne dejavnosti, ki ne bodo kvarno vplivale na bivalno in delovno okolje v skladu z določili odloka o mejnih količinah oziroma koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak (Uradni list SRS, št. 19/80). Objekti na obravnavanem območju se ogrevajo z individualnimi kurišči na drva, plin, kurilno olje ali drugo okolju neškodljivo kurjavo. Uporaba premoga ni dovoljena.
Voda
Vsi objekti morajo biti oskrbovani z vodo iz obstoječega vodovoda. V nadaljevanju bo potrebno dograditi tudi hidrantno omrežje. Obstoječe vodovodno omrežje količinsko zadošča za zagotovitev vodooskrbe novopredvidenih kot tudi rekonstruiranih objektov na obravnavanem območju.
Odpadne in hudourniške vode
Vse hudourniške meteorne vode, ki pritekajo na ureditveno območje, morajo biti prestrežene z ustreznimi odvajalnimi objekti (usedalniki) in speljane do naravnih recepientov.
Vode z obstoječih streh objektov in eventualnih utrjenih površin morajo biti čimbolj disperzirane in speljane v naravne jarke, ki so sposobni sprejeti to vodo brez škode za dovodno ležeče obrežne lastnike.
Isto velja za vode z objektov, ki bodo zgrajeni ali za druge na novo utrjene cestne ali dvoriščne površine.
Vse tekalne in sanitarne vode (WC, kuhinje, pralnice, hlevi) morajo biti zbrane v triprekatnih vodotesnih nepropustnih greznicah na občasno praznjenje.
Skladišča goriv
Skladišča goriv, kemikalij in drugih nevarnih snovi, morajo biti locirana v pokritih prostorih. Manipulativni utrjeni prostori morajo biti pokriti, da ne more eventualna kontaminacija ogroziti naravnih recepientov in podtalnice.
Hrup
Za zaščito bivalnega okolja pred prekomernim hrupom se smejo na območju ureditvenega načrta opravljati le takšne dejavnosti, ki v stanovanjsko-poslovnem območju ne bodo presegale vrednosti hrupa 55 DB podnevi in 45 DB ponoči.
Odpadki
Komunalni odpadki se bodo zbirali v posodah, ki jih bo pristojna komunalna organizacija namestila na ustreznih lokacijah in skrbela za reden odvoz komunalnih odpadkov na skupno občinsko oziroma medobčinsko odlagališče odpadkov.
Kolikor se bodo pojavili na območju Javorja posebni odpadki bo potrebno namestiti kontejnerje za posebne odpadke. Investitorji so za objekte, kjer nastopa potencialna nevarnost onesnaževanja okolja, dolžni ob izdelavi projektne dokumentacije izvesti ustrezne zaščitne ukrepe.
Če občinski organ oceni, da ima investicija lahko tudi negativne učinke na okolje z odločbo izda zahtevo po neodvisni ekološki presoji investicije ali to z odločbo zavrne.
VIII. DRUGI POGOJI POMEMBNI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
14. člen
Spremembe namembnosti objektov so dovoljene le v primerih, ko sprememba ne vpliva na poslabšanje obstoječih pogojev za bivanje v okolju.
Funkcije novih objektov morajo biti v skladu s funkcijo območja v katerem se gradijo.
15. člen
Investitorji in izvajalci so dolžni:
– realizirati posamezni poseg v celoti vključno z ustrezno infrastrukturo, parkirišči in ureditvijo okolice
– zagotoviti potrebne ukrepe za zaščito okolja v skladu s tem odlokom
– vse javne površine projektirati v skladu s pravilnikom za projektiranje objektov brez arhitekturnih ovir (Uradni list SRS, št. 48/89)
– realizirati izvedbo vseh prenov in ureditev objektov, ki so klasificiram kot kulturna in arhitekturna dediščina; v sodelovanju z Ljubljanskim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine
– pri izgradnji upoštevati pogoje LRZVNKD, ki so sestavni del UN
– investitorji in izvajalci so dolžni pred pričetkom vsakega posega v prostor urediti premoženjsko pravne razmere z lastniki zemljišč.
16. člen
Dovoljena so odstopanja od predvidenih gabaritov, in sicer:
– za novogradnje v smislu zmanjšanja navedenih max. gabaritov, kolikor to ne poruši prostorskih oblikovanih konstant,
– za komunalno infrastrukturo so dovoljena odstopanja, vendar morajo biti v tehnični dokumentaciji strokovno utemeljena,
17. člen
Ureditveni načrt je občanom stalno na vpogled na pristojnem občinskem organu za urejanje prostora.
18. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska urbanistična inšpekcija.
19. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-4/92
Litija, dne 7. aprila 1994.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Mirko Kaplja l. r.