Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja
Razglašam zakon o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije dne 27. maja 1994.
Št. 012-01/94-63
Ljubljana, dne 4. junija 1994.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
ZAKON
O ZASEBNEM VAROVANJU IN O OBVEZNEM ORGANIZIRANJU SLUŽBE VAROVANJA
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja subjekte, oblike in pogoje za opravljanje dejavnosti varovanja ljudi in premoženja, ki ga ne zagotavlja država (v nadaljnjem besedilu: zasebno varovanje).
S tem zakonom se ureja tudi obvezno organiziranje službe varovanja,
II. ZASEBNO VAROVANJE
2. člen
Zasebno varovanje lahko pod pogoji, določenimi s tem zakonom, opravljajo gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki in samostojni obrtniki.
3. člen
Zasebno varovanje se opravlja kot fizično varovanje in kot tehnično varovanje.
Fizično varovanje po tem zakonu je varovanje oseb in premoženja pred uničenjem, poškodovanjem, tatvino in drugimi oblikami škodljivega delovanja.
Tehnično varovanje po tem zakonu je varovanje oseb in premoženja s tehničnimi sredstvi in napravami po predpisanih standardih.
III. ZBORNICA
4. člen
Gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki in samostojni obrtniki, ki opravljajo zasebno varovanje na območju Republike Slovenije, se obvezno združujejo v Zbornico Republike Slovenije za zasebno varovanje (v nadaljnjem besedilu: zbornica).
V zbornico se lahko povezujejo tudi subjekti, ki opravljajo storitve na področju zavarovalništva na način, kot je opredeljen v statutu zbornice.
5. člen
Zbornica v soglasju z Ministrstvom za notranje zadeve:
1. daje in odvzema licence za opravljanje zasebnega varovanja;
2. določa programe za preizkus znanja iz 9., 10. in 11. člena tega zakona, izvaja programe in določa način opravljanja preverjanja znanja.
Zbornica opravlja še naslednje naloge:
1. opravlja nadzor nad delom članov;
2. spremlja in obravnava delo članov;
3. sprejme kodeks poklicne etike in ukrepa ob njegovem kršenju;
4. vodi register gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov in samostojnih obrtnikov, ki jim je bila izdana licenca, in evidenci oseb, ki zagotavljajo tehnično varovanje in varnostnikov;
5. spremlja razvoj tehničnih sredstev in naprav ter predlaga ustrezne spremembe predpisov;
6. določi obrazce izkaznice iz 18. člena;
7. opravlja druge naloge, določene s statutom zbornice ali predpisi državnih organov.
6. člen
Naloge iz prvega odstavka prejšnjega člena opravlja zbornica kot javna pooblastila.
Naloge, ki jih opravlja zbornica kot javna pooblastila, se financirajo iz sredstev republiškega proračuna.
7. člen
Zbornica je pravna oseba.
Zbornica sprejme svoj statut, s katerim določi svojo organizacijo, organe in njihove pristojnosti.
K statutu zbornice daje v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil, soglasje Vlada Republike Slovenije.
IV. ORGANIZACIJA IN POGOJI ZA OPRAVLJANJE ZASEBNEGA VAROVANJA
8. člen
Gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki in samostojni obrtniki lahko pričnejo opravljati dejavnost fizičnega oziroma tehničnega varovanja, ko pridobijo licenco, da izpolnjujejo pogoje za opravljanje ene ali obeh oblik zasebnega varovanja iz 3. člena tega zakona.
1. Osebni pogoji
9. člen
Oseba, zaposlena v gospodarski družbi, pri samostojnem podjetniku posamezniku oziroma pri samostojnem obrtniku iz prejšnjega člena, ki je odgovorna za opravljanje dejavnosti fizičnega in tehničnega varovanja oseb in premoženja, mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom o delovnih razmerjih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
– da je državljan Republike Slovenije;
– da ima najmanj višjo izobrazbo;
– da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj;
– da ima opravljen preizkus znanja;
– da ni bila pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
10. člen
Oseba, ki v gospodarski družbi, pri samostojnemu podjetniku posamezniku oziroma pri samostojnem obrtniku iz 8. člen a tega zakona neposredno opravlja fizično varovanje oseb in premoženja (v nadaljnjem, besedilu: varnostnik), mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom o delovnih razmerjih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
– da je državljan Republike Slovenije;
– da ima najmanj predpisano strokovno izobrazbo glede na zahtevnost del, ki jih opravlja;
– da ima opravljen preizkus znanja;
– da je telesno in duševno sposobna za opravljanje del varnostnika;
– da ni bila pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, in da ni bila kaznovana za prekršek zoper javni red in mir z obeležjem nasilja.
Zbornica v soglasju z Ministrstvom za notranje zadeve sprejema katalog del, za katera mora oseba iz prejšnjega odstavka izpolnjevati najmanj naslednjo strokovno izobrazbo:
– za manj zahtevna dela: III. stopnjo izobrazbe;
– za zahtevna dela: IV. stopnjo izobrazbe;
– za bolj zahtevna dela: V. stopnjo izobrazbe.
Zbornica v soglasju z Ministrstvom za zdravstvo določi kriterije za ugotavljanje sposobnosti iz četrte alinee prvega odstavka tega člena.
11. člen
Oseba, ki v gospodarski družbi, pri samostojnem podjetniku posamezniku oziroma pri samostojnem obrtniku iz 8. člena tega zakona neposredno opravlja tehnično varovanje, mora poleg splošnih pogojev po zakonu o delovnih razmerjih izpolnjevati še naslednje pogoje:
– da je državljan Republike Slovenije;
– da ima najmanj strokovno izobrazbo V. stopnje tehnične smeri;
– da ima opravljen preizkus znanja;
– da ni bila pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
12. člen
Komisija za preizkus znanja iz 9., 10. in 11. člena je sestavljena iz dveh predstavnikov Ministrstva za notranje zadeve in treh predstavnikov zbornice. Glede na zahtevnost posameznega preizkusa se lahko izmed članov komisije imenuje ožji tričlanski senat.
13. člen
Če zoper osebo iz 9., 10. ali 11. člena tega zakona teče kazenski postopek zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, oziroma če zoper osebe iz 10. člena tega zakona teče postopek za prekršek zoper javni red in mir z obeležjem nasilja, se odločitev o tem, ali oseba izpolnjuje pogoje, odloži do pravnomočnosti odločbe v tem postopku.
2. Tehnični pogoji
14. člen
Za pridobitev licence za opravljanje dejavnosti tehničnega varovanja oseb in premoženja mora gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik oziroma samostojni obrtnik izpolnjevati pogoje, ki jih predpiše minister za notranje zadeve.
3. Dejavnosti, nezdružljive z zasebnim varovanjem
15. člen
Gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik oziroma samostojni obrtnik, ki ima licenco za opravljanje zasebnega varovanja, ne sme sklepati pogodbe o opravljanju ali opravljati nalog, za katere so z zakonom določeni oziroma pooblaščeni policijski ali pravosodni organi (pregon storilca kaznivega dejanja, izterjevanja dolgov ipd.), poslov za domače in tuje državne obrambne, varnostne ali protiobveščevalne službe.
Gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik oziroma samostojni obrtnik ne sme uporabljati posebnih operativnih metod in sredstev, za katera sta z zakonom pooblaščeni Ministrstvo za notranje zadeve in Slovenska obveščevalna varnostna agencija.
4. Odvzem licence
16. člen
Zbornica z odločbo odvzame licenco, če gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik oziroma samostojni obrtnik:
– ne izpolnjuje več pogojev, določenih s tem zakonom tudi po preteku roka, določenega z odločbo o odpravi pomanjkljivosti;
– deluje v nasprotju z 15. členom tega zakona.
Zbornica z odločbo tudi odvzame licenco takoj, ko dobi od Ministrstva za notranje zadeve preklic soglasja iz drugega odstavka 22. člena tega zakona.
5. Pravice in dolžnosti varnostnikov
17. člen
Varnostnik, ki opravlja naloge varovanja objektov ali območij, lahko:
– opozori osebo, naj se oddalji z območja ali iz objekta, ki ga varuje, če se tam neupravičeno zadržuje;
– prepreči nepooblaščeni osebi vstop v prostore oziroma dostop k objektom, ki jih varuje;
– zadrži osebo, bi je bila na območju, ki ga varuje, zalotena pri kaznivem dejanju ali prekršku oziroma če sumi, da je storila kaznivo dejanje, do prihoda policije;
– prepreči vstop oziroma izstop vozilu ali osebi s prtljago, če tako zahtevajo na vidnem mestu objavljena pravila varovanja, oseba pa ne dovoli njihovega pregleda.
Za preprečitev vstopa v varovano območje oziroma objekt ali dostopa do varovane osebe oziroma premoženja ali za zadržanje osebe do prihoda policije sme varnostnik uporabiti najmanjšo potrebno silo. O vsaki uporabi sile mora gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik oziroma samostojni obrtnik pisno seznaniti Ministrstvo za notranje zadeve.
Med neposrednim opravljanjem nalog varovanja smejo varnostniki, ki opravijo pri Ministrstvu za notranje zadeve preizkus znanja o ravnanju z orožjem, nositi strelno orožje v skladu z zakonom.
V primeru, ko varnostnik pri svojem delu pride do podatkov o storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, je dolžan podati ovadbo pristojnemu organu.
6. Službena izkaznica
18. člen
Delavci, ki neposredno opravljajo tehnično varovanje, in varnostniki morajo imeti med opravljanjem službe pri sebi službeno izkaznico, ki vsebuje fotografijo in navedene pravice delavca.
Izkaznico izda delodajalec, potrdi pa jo zbornica. Kadar se delavec sklicuje na svoje službene zadolžitve in s tem povezane pravice, je dolžan hkrati pokazati službeno izkaznico. V vsakem primeru pa jo je dolžan pokazati na zahtevo pooblaščene uradne osebe Ministrstva za notranje zadeve.
19. člen
Ob prenehanju delovnega razmerja delavca, ki ima službeno izkaznico, jo je delodajalec, ki jo je izdal, dolžan uničiti in o tem obvestiti zbornico.
7. Delovna obleka
20. člen
Delavci, ki montirajo in vzdržujejo sredstva za tehnično varovanje oseb in premoženja, in varnostniki morajo med opravljanjem teh del nositi delovno obleko, ki po barvi, kroju in oznakah ne sme biti enaka uniformi delavcev policije. Delovna obleka mora biti označena z znakom delodajalca in z znaki, iz katerih je razvidno, kakšne naloge opravlja oseba, ki jo nosi.
Varnostniki lahko varovanje oseb opravljajo tudi v civilni obleki.
V. OBVEZNO ORGANIZIRANJE SLUŽBE VAROVANJA
21. člen
Vlada Republike Slovenije določi gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zavode in državne organe in organizacije, ki so dolžni organizirati službo varovanja, če je opravljanje njihove dejavnosti povezano z ravnanjem z radioaktivnimi snovmi, jedrskimi gorivi, odpadki in drugimi ljudem in okolju nevarnimi snovmi in napravami ter z ravnanjem oziroma hranjenjem arhivov in predmetov, ki predstavljajo kulturno dediščino, kot tudi z upravljanjem z zračnimi in morskimi pristanišči ter v drugih primerih, ko je to iz posebnih varnostnih razlogov nujno potrebno.
Če subjekt iz prejšnjega odstavka ne organizira službe varovanja, lahko Ministrstvo za notranje zadeve določi obseg in način varovanja ter rok za izvršitev teh del.
Službo varovanja lahko subjekti iz prvega odstavka tega člena organizirajo kot lastno službo ali pa trajno zagotovijo varovanje tako, da v ta namen sklenejo pogodbo s subjektom iz 2. člena tega zakona.
Določbe 9. do 20. člena tega zakona veljajo tudi za oblikovanje službe varovanja po tem členu.
VI. NADZOR
22. člen
Nadzor nad izvajanjem tega zakona opravljata Ministrstvo za notranje zadeve in zbornica, s tem da tehnična sredstva nadzorujejo pristojne inšpekcije.
Če pri izvajanju nadzora iz prejšnjega odstavka Ministrstvo za notranje zadeve ugotovi, da gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik oziroma samostojni obrtnik ne izpolnjuje več pogojev, določenih s tem zakonom za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja, prekliče soglasje k licenci.
Pred preklicem soglasja iz prejšnjega odstavka Ministrstvo za notranje zadeve obvesti zbornico o ugotovljenih nepravilnostih in določi rok za njihovo odpravo. Zbornica je na osnovi tega obvestila dolžna izdati odločbo o odpravi pomanjkljivosti.
VII. EVIDENCE
23. člen
Za izvrševanje v tem zakonu določenih nalog s področja varovanja oseb in premoženja zbornica vodi:
– register gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov in samostojnih obrtnikov, ki jim je bila izdana licenca;
– evidenco varnostnikov;
– evidenco oseb, ki zagotavljajo tehnično varovanje.
24. člen
Evidenci iz prejšnjega člena vsebujeta naslednje podatke:
– ime in priimek;
– rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj rojstva);
– državljanstvo;
– stalno oziroma začasno prebivališče.
Podatki iz prejšnjega odstavka se vodijo tudi v registru iz prve alinee prejšnjega člena za samostojne obrtnike, ki jim je bila izdana licenca.
1. Evidenca varnostnikov
25. člen
Evidenca varnostnikov se nanaša na osebe, ki fizično varujejo osebe in premoženje. Na temelju te evidence se izdajajo izkaznice. Evidenca vsebuje poleg podatkov iz prejšnjega člena tega zakona tudi osebne podatke o:
– šolski izobrazbi;
– poklicu;
– zaposlitvah;
– opravljenem preverjanju znanja pred komisijo iz 12. člena tega zakona;
– številki izdane izkaznice;
– uničenju izdane izkaznice.
2. Evidence oseb, ki zagotavljajo tehnično varovanje
26. člen
Evidenca oseb, ki zagotavljajo tehnično varovanje, se nanaša na osebe, ki s tehničnimi sredstvi varujejo osebe in premoženje. Na temelju te evidence se izdajajo izkaznice. Evidenca vsebuje poleg podatkov iz 24. člena tega zakona tudi osebne podatke o:
– šolski izobrazbi;
– poklicu;
– zaposlitvah;
– opravljenem izpitu pred komisijo iz 12. člena tega zakona;
– številki izdane izkaznice;
– uničenju izdane izkaznice.
3. Zbiranje in posredovanje osebnih podatkov
27. člen
Podatki iz 24., 25. in 26. člena tega zakona se zbirajo neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo.
Za zbiranje in posredovanje osebnih podatkov, ki se zbirajo po določbah 24. do 26. člena tega zakona in niso urejena v tem zakonu, se uporabljajo določila predpisov s področja varstva osebnih podatkov.
28. člen
Vsi subjekti iz 8. člena tega zakona so dolžni voditi evidenco pogodb o opravljanju storitev s področja varovanja oseb in premoženja in jo na zahtevo zbornice ali Ministrstva za notranje zadeve predložiti na vpogled.
29. člen
Osebni podatki se v evidencah shranjujejo do prenehanja delovnega razmerja oziroma do odvzema licence samostojnemu obrtniku, ki opravlja dejavnost zasebnega varovanja.
Potem se v evidencah iz 23. člena tega zakona vodijo le podatki o imenu, priimku, naslovu in o prenehanju delovnega razmerja oziroma o odvzemu licence.
30. člen
Zbornica je dolžna podatke iz evidenc in registra iz 23. člena tega zakona posredovati Ministrstvu za notranje zadeve na podlagi pisne zahteve.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
31. člen
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba ali samostojni obrtnik, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti zasebnega varovanja oseb in premoženja:
1. če opravlja dejavnost zasebnega varovanja oseb in premoženja brez potrebne licence (8. člen);
2. če pisno ne obvesti Ministrstva za notranje zadeve o uporabi sile (17. člen);
3. če ne uniči službene izkaznice ali o tem ne obvesti zbornice (19. člen);
4. če subjekti iz 21. člena tega zakona ne organizirajo službe varovanja v skladu s tem zakonom (drugi odstavek 21. člena);
5. če ravna v nasprotju z 28. členom tega zakona. Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje posameznik, zaposlen v podjetju za zasebno varovanje ljudi in premoženja, oziroma posameznik, ki stori prekršek iz 1. točke prvega odstavka tega člena.
32. člen
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje oseba, ki neposredno opravlja naloge tehničnega varovanja, oziroma varnostnik:
1. če ne poda ovadbe pristojnemu organu o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti (17. člen);
2. če ne pokaže izkaznice (18. člen);
3. če ne nosi delovne obleke (20. člen).
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
Subjekt iz 2. in 21. člena tega zakona mora v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona uskladiti svojo organiziranost in dejavnost s tem zakonom ter pridobiti potrebno licenco po tem zakonu.
Osebe, ki na dan uveljavitev tega zakona opravljajo dela iz 9. člena, pa nimajo ustrezne izobrazbe, lahko še naprej opravljajo to delo, vendar morajo pridobiti izobrazbo v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
34. člen
Zbornica mora uskladiti svoje akte in delovanje s tem zakonom ter določiti programe, obrazce izkaznic, kodeks poklicne etike ter vzpostaviti register in evidenci iz 23. člena v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Dokler zbornica ne začne z delom, opravlja njene naloge iz 1. in 2. točke prvega odstavka ter 1., 4. in 6. točke drugega odstavka 5. člena tega zakona Ministrstvo za notranje zadeve.
35. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe 282. do 285. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82 in 22/83 ter Uradni list RS, št. 9/90).
Do uveljavitve predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, se še naprej uporabljata uredba o varovanju s tehničnimi sredstvi (Uradni list SRS, št. 23/75 in 26/84) in pravilnik o organizaciji službe varovanja materialnih in drugih dobrin v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter državnih organih in o splošnih pogojih za opravljanje dejavnosti organizacij združenega dela, ki opravljajo storitve varovanja (Uradni list SRS, št. 41/83), kolikor nista v nasprotju s tem zakonom.
36. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 212-05/93-5/2
Ljubljana, dne 27. maja 1994.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Herman Rigelnik l. r.
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.