Na podlagi 25. in 29. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, 1/91-I) in sklepa o izdajanju blagajniških zapisov Banke Slovenije (Uradni list RS, št. 28/91) izdaja guverner Banke Slovenije

1. Banka Slovenije izdaja 1. 6. 1994 in daje 8. 6. 1994 v prodajo prvo izdajo blagajniškega zapisa z nakupnim bonom do skupnega zneska osem milijard tolarjev.
2. Banka Slovenije lahko v odvisnosti od denarnih razmer kadarkoli ustavi nadaljnjo osnovno prodajo blagajniškega zapisa z nakupnim bonom. Po ustavitvi osnovne prodaje je možen le nakup zaradi uveljavitve popusta na podlagi nakupnega bona.
3. Blagajniški zapis z nakupnim bonom je finančni inštrument, ki ima blagajniški zapis, nakupni bon in kontrolni kupon.
Blagajniški zapis je kratkoročni prinosniški diskontni vrednostni papir, izdan v apoenih po 500.000 tolarjev. Blagajniški zapis se vplača z diskontom v tolarjih. Obrestna mera znaša 17% letno. Rok dospetja prve izdaje blagajniškega zapisa je 1. 12. 1994. Nominalna vrednost blagajniškega zapisa pomeni obveznost Banke Slovenije ob dospelosti. Pravice iz blagajniškega zapisa zastarajo v treh letih od dneva dospelosti.
Nakupni bon je ločljiv od vrednostnega papirja in je sestavljen iz petih, med seboj ločljivih delov. Nakupni bon daje vsakemu imetniku pravico do popusta pri nakupu novega blagajniškega zapisa z nakupnim bonom. Pravna oseba lahko pravico do popusta uveljavi tudi pri nakupu novega blagajniškega zapisa v tujem denarju z vračilnim rokom 180 dni, 270 dni in 360 dni. Pravico do popusta lahko imetnik nakupnega bona uveljavi najpozneje v enem letu od dneva izdaje nakupnega bona oziroma njegovih delov.
Kontrolni kupon je sestavni del pole, ki predstavlja nakupni bon, in se uporablja le za evidentiranje prodaje blagajniških zapisov z nakupnim bonom pravnim in fizičnim osebam prek pooblaščenih bank.
4. Blagajniški zapis vsebuje: ime vrednostnega papirja, navedbo, da se glasi na prinosnika, zaporedno številko izdaje in serijsko številko blagajniškega zapisa, ime izdajatelja, datum izdaje, datum dospelosti, nominalno vrednost, način vplačila, obrestno mero za izračun diskonta, način izplačila in faksimile podpisa guvernerja Banke Slovenije.
5. Vsak del nakupnega bona vsebuje: ime pravice, navedbo, da nakupni bon daje vsakemu prinosniku pravico do popusta pri nakupu novega blagajniškega zapisa z nakupnim bonom, navedbo, da daje nakupni bon pravni osebi pravico do popusta pri nakupu novega blagajniškega zapisa v tujem denarju z vračilnim rokom 180 dni, 270 dni in 360 dni, navedbo o številu nakupnih bonov, ki jih je možno uveljaviti pri nakupu novega blagajniškega zapisa, način izračuna popusta, zaporedno številko dela nakupnega bona, zaporedno številko izdaje in serijsko številko blagajniškega zapisa, s katerim je bil nakupni bon izdan, ime izdajatelja, datum izdaje, rok za uveljavitev pravice in faksimile podpisa guvernerja Banke Slovenije.
6. Diskont se računa anticipativno po navadnem dnevnem obrestnem računu ob upoštevanju dejanskega števila dni v mesecu oziroma letu, pri čemer dan vpisa ni upoštevan, upoštevan pa je dan dospetja.
7. Popust, do katerega ima pravico imetnik posameznega dela nakupnega bona, se izračuna v odstotku. Izračunani odstotek je zaokrožen na dve decimalni mesti.
Odstotek popusta pri nakupu novega blagajniškega zapisa z nakupnim bonom se računa vsak mesec kot razlika med stopnjo rasti cen na drobno v preteklem mesecu in 1,08%.
Odstotek popusta pri nakupu novega blagajniškega zapisa v tujem denarju z vračilnim rokom 180, 270 ali 360 dni se računa vsak mesec kot razlika med 1,08% in odstotkom rasti srednjega tečaja Banke Slovenije za DEM v preteklem mesecu. Rast srednjega tečaja v preteklem mesecu se računa kot celomesečna rast do vključno dvajsetega dne v preteklem mesecu.
Popust za en nakupni bon se izračuna iz popusta, ki se nanaša na posamezni del nakupnega bona tako, da se ta množi s pet.
8. Pri nakupu novega blagajniškega zapisa z nakupnim bonom je možno uveljaviti največ en nakupni bon ali. skupaj največ pet delov nakupnega bona.
Pri nakupu novega blagajniškega zapisa v tujem denarju z vračilnim rokom 180 dni je možno uveljaviti največ sedem nakupnih bonov ali skupaj največ petintrideset delov nakupnega bona.
Pri nakupu blagajniškega zapisa v tujem denarju z vračilnim rokom 270 dni je možno uveljaviti največ deset nakupnih bonov ali skupaj največ petdeset delov nakupnega bona.
Pri nakupu blagajniškega zapisa v tujem denarju z vračilnim rokom 360 dni je možno uveljaviti največ štirinajst nakupnih bonov ali skupaj največ sedemdeset delov nakupnega bona.
9. Število delov nakupnega bona, ki jih prejme kupec blagajniškega zapisa je odvisno od dneva nakupa. Nakupni bon pridobljen do 23. 6. 1994 vsebuje pet delov, nakupni bon pridobljen od 24. 6. do 24. 7. vsebuje štiri dele, od 25. 7. do 24. 8. vsebuje tri dele, od 25. 8. do 25. 9. vsebuje dva dela, in nakupni bon, pridobljen od 26. 9. do 23. 10. 1994 vsebuje en del nakupnega bona.
Od 24. 10. 1994 do ustavitve prodaje prve izdaje se blagajniški zapis vpisuje brez nakupnega bona.
10. Blagajniške zapise z nakupnim bonom, ki jih ponuja Banka Slovenije, lahko vpisujejo banke v svojem imenu in za svoj račun.
Domače pravne in fizične osebe lahko stalno vpisujejo blagajniški zapis z nakupnim bonom prek bank, s katerimi sklene Banka Slovenije dogovor o nadaljnji prodaji.
11. Ob dospetju vnovčijo banke blagajniški zapis pri Banki Slovenije, druge domače pravne in fizične osebe pa pri pooblaščenih bankah.
12. Banka Slovenije bo dala v obtok več izdaj blagajniškega zapisa z nakupnim bonom, vsakokrat z rokom dospelosti šest mesecev, in sicer tako, da bo dan dospetja prejšnje izdaje hkrati tudi dan naslednje izdaje. Zadnja izdaja bo vnaprej napovedana in ustrezno označena.
13. Ta sklep začne veljati z dnem, ko je podpisan.