Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti na pobudo Andreja Kepica in drugih lastnikov kmetijskih zemljišč iz Trzina na seji dne 12. 5. 1994

1. Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepa o sprejemu dopolnitev grafičnih prikazov prostorskih sestavin Srednjeročnega družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986 – 1990 (Uradni vestnik občine Domžale, št. 18/93) se sprejme.
2. Sklep, naveden v 1. točki izreka, se razveljavi.

Lastniki kmetijskih zemljišč v Trzinu so vložili pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku te odločitve navedenega sklepa, s katero izpodbijajo predvsem 2. točko tega sklepa, po kateri se grafični prikazi srednjeročnega občinskega plana dopolnjujejo s I. varianto rekonstrukcije magistralne ceste M-10 na odseku od Črnuč do Depale vasi. Ta naj bi potekala po kmetijskih zemljiščih, trajno namenjenih kmetijski proizvodnji.
Na podlagi pridobljenih podatkov, pojasnil in predloženih grafičnih prilog je Ustavno sodišče ugotovilo, da je Ljubljanski urbanistični zavod januarja 1992 izdelal programske zasnove za rekonstrukcijo magistralne ceste M-10 v štiripasovnico – odsek od občinske meje Ljubljana-Bežigrad-Domžale do Depale vasi. V grafični prilogi št. 3 navedenih programskih zasnov je prikazana varianta I rekonstrukcije magistralne ceste M-10 z deviacijo trase mimo naselja Trzin, v grafični prilogi št. 6 pa je včrtana varianta II z rekonstrukcijo obstoječe trase skozi naselje Trzin, ki bi zahtevala rušenje nekaterih objektov v naselju Trzin.
Obe varianti sta bili vneseni v grafične prikaže občinskega srednjeročnega družbenega plana. Z izpodbijanimi dopolnitvami grafičnih prikazov pa je bila varianta I vnesena v občinski srednjeročni plan kot edina rešitev.
Po 39. členu navodila o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin (Uradni list SRS, št. 20/85), sprejetega na podlagi prvega odstavka 53. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89), se prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana občine grafično prikažejo v kartografskem delu. Kartografski del srednjeročnega družbenega plana sestavlja sistem kart, v katerem so grafično prikazane lokacije sedanjih objektov in naprav ter določene lokacije prostorsko pomembnih nalog v srednjeročnem obdobju. Za javno obravnavo srednjeročnega družbenega plana je treba prostorske sestavine grafično prikazati v kartografskem delu na publikacijskih kartah.
Iz navedenega sledi, da so grafični prikazi obvezna sestavina prostorskih sestavin družbenih planov in da je glede na to vsako spreminjanje oziroma dopolnjevanje grafičnih prikazov treba šteti za spreminjanje oziroma dopolnjevanje prostorskih sestavin družbenega plana.
V obravnavanem primeru pred sprejetjem izpodbijanega sklepa občinska skupščina ni upoštevala obveznosti iz 50. člena zakona o urejanju prostora, ki določa, da pred sprejetjem srednjeročnih družbenih planov občin (kar velja tudi za njihove spremembe in dopolnitve) pristojni republiški organ ugotavlja usklajenost prostorskih sestavin njihovih srednjeročnih planov z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije in z rešitvami, določenimi v srednjeročnem družbenem planu Republike Slovenije, ki se nanašajo na obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije. Občina tudi ne more izvajati neusklajenih delov svojega srednjeročnega plana.
Iz dopisa Zavoda Republike Slovenije za prostorsko planiranje z dne 2. 2. 1994 je razvidno, da občinska skupščina niti prejšnjih sprememb in dopolnitev Srednjeročnega plana, ki se nanašajo na rekonstrukcijo magistralne ceste M-10, niti izpodbijanega sklepa ni dostavila v oceno usklajenosti pristojnemu organu in je glede na to izpodbijani sklep sprejela v nasprotju s 50. členom citiranega zakona. Podana je tudi utemeljena domneva, da je prizadeto I. Območje kmetijskih zemljišč, ki je še posebej zavarovano po 11. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 1/86 in Uradni list RS, št. 5/91).
To odločbo je Ustavno sodišče sprejelo na podlagi prvega odstavka 21. člena ter tretjega in četrtega odstavka 26. člena zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločba je bila sprejeta soglasno.