Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89, 26/90) ter 2. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o pristojnostih in načinu dela zborov Skupščine občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 18/90, 17/91, 9/93) je Skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 4. 5. 1994 sprejela
ODLOK
o ureditvenem načrtu športnorekreacijskega centra
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa območje urejanja z ureditvenim načrtom športnorekreacijskega centra (v nadaljevanju: ŠRC), ter pogoje za izvajanje. Ureditveni načrt je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota pod številko 15/92-UN/U.
2. člen
Ureditveni načrt vsebuje:
A) Tekstualni del
B) Grafični del
1. Širša situacija – TTN 1:5000
2. Izrez iz Družbenega plana občine Ljutomer 1:5000
3. Kopija katastrskega načrta 1:1000
4. Situacija obstoječega stanja 1:1000
5. Ovrednotenje okoliščin 1:1000
6. Večnamenski objekt in širitev objekta nogometnega igrišča – variante 1:1000
7. Predlog 1:1000 Zakoličbena situacija 1:1000
8. Orientacijski gabariti 1: 200
9. Predlog – komunalije 1:1000
10. Predlog požarne varnosti 1:1000
C) Soglasja
II. MEJA OBMOČJA OBDELAVE
3. člen
Opis meje po obodni parcelaciji:
1390/1 in 2794 (industrijski kanal z J-ne strani), Prešernova cesta z zahodne strani do parcele št. 1915/1, parc. št. 1916, ulica 1. slovenskega tabora, parc. št.: 2843, 1625; 2787 (reka Ščavnica s severne strani).
Grafični prikaz meje je razviden iz katastrske situacije v M: 1000.
Velikost območja znotraj opisane meje znaša ca. 26 ha.
III. FUNKCIJA OBMOČJA UREJANJA
4. člen
Obravnavano območje je namenjeno razvoju športno rekreativne ter spremljajoče gostinske dejavnosti. Ureditveni načrt predvideva posege na sledečih površinah:
– hipodrom
– bazenski kompleks
– nogometni stadion
– teniška igrišča
– fazanerija
– proste zelene površine.
5. člen
Za izvedbo načrtovanih rešitev so predvideni sanacijski ukrepi na objektih, ki so razvidni iz grafične priloge št. 5.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO KRAJINSKO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE
6. člen
Območje hipodroma
Centralni objekt znotraj hipodroma je tekaška steza dolžine 1000 m, ki je potrebna širitve. Obstoječi sodniški stolp se nadomesti z novim. V smeri proti vzhodu se zgradijo montažne tribune, ki se v nadaljevanju raztegnejo v zemeljski nasip za gledalce. Konjski hlevi na JZ strani območja hipodroma se dogradijo in razširijo.
Na parceli št: 2009 se locirajo dodatni hlevi za konje, ki se oblikovno in situativno podredijo obstoječim hlevom na parceli št. 1886.
Bazenski kompleks
Na območju obstoječih bazenov se zgradi dodatni manjši bazen za učenje plavanja ter večji pokriti bazen. Večji bazen se uredi v južnem delu kopališkega kompleksa. Predvideni bazeni se navežejo na obstoječo strojnico, ki se po potrebi tehnično izpopolni.
Zemljišče v severnem delu kompleksa se nameni večnamenskemu objektu, katerega bruto površina ne sme preseči 400 m2. Namembnost objekta je prilagojena potrebam kopališča in ostalim športnorekreativnim dejavnostim.
Odprti prostor se izpolni s poljubnimi športnimi igrišči in brezprašnimi površinami za sončenje.
Nogometni stadion
Obstoječa igrišča ter atletska steza se ohranijo v nespremenjeni podobi. Igrišče za mali nogomet se oblikuje z nevpadljivimi talnimi elementi. Obstoječe slačilnice se dogradijo z dodatnimi prostori za potrebe igralcev oziroma tekmovalcev.
Teniška igrišča
Obstoječa ograjena teniška igrišča se dopolnijo s pokritim igriščem na severni strani kompleksa.
Fazanerija
Potreben je temeljit poseg v organizacijo prostora, v oblikovalske elemente objektov in funkcionalizacijo prostora.
Prostor zelene površine
Zahodni del ŠRC, ki je vpet med strugo Ščavnice in Razbremenilnika, se ohrani v naravni podobi s posebnimi prostori za piknik, potmi za sprehode in renaturiranim rokavom opuščene struge Globetke.
Osrednji mestni park, t.i. Sršenov log se sanira in ščiti kot naravni spomenik.
Ostale površine
Vzhodni del območja ŠRC (okolica Zdravstvenega doma, vzhodno ležeči trikotnik pri teniških igriščih) se nameni parkirišču za osebne avtomobile.
Vogal med Prešernovo cesto in ulico 1. slovenskega tabora se pozida s poslovno stanovanjsko stavbo (P + 1 + M).
Predviden objekt upokojenskega doma ohranja pozicijo skladno z zazidalnim načrtom za dom.
Južnoležeče površine od sečišča reke Ščavnice in Prešernove ceste, v okolici spomenika NOB, se zazelenijo in navežejo na Sršenov log.
V. SMERNICE ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN ODPRTIH POVRŠIN
7. člen
Oblikovanje osrednjega, večnamenskega objekta narekuje pogoje oblikovanja vsem ostalim objektom:
Pomožni, servisni objekti morajo biti gabaritno in oblikovno (streha, fasada) medsebojno usklajeni in podrejeni centralni zgradbi. Prevladovati mora tradicionalna gradbena tipika z nadpovprečno uporabo lesa in drugih naravnih materialov. Dostopi do objektov morajo biti urejeni tako, da omogočajo komuniciranje invalidnim osebam.
Posamezni športni kompleksi se ogradijo z zračno ograjo, ki se kombinira z živo mejo.
Mikrourbana oprema (luči, koši za smeti, počivalne klopi, kioski, rešetke za zaščito dreves, obvestilne table, stojala za kolesa, vrste tlakov, sistem za polaganje tlakov) mora biti poenotena na celotnem kompleksu obdelave.
Glavne dostope oziroma izstope je potrebno oblikovno poudariti in talno označiti. Zasaditev odprtega prostora se izvede z izbranimi, avtohtonimi vrstami visokoraslega drevja. Vzdolž ograj se zasadi zimzelena vegetacija.
Plodna zemlja, ki se odstranjuje, se uporabi za sanacijo degradiranih bližnjih kmetijskih površin oziroma za lastne potrebe.
VI. ZAKOLIČBENI POGOJI IN TOLERANCE
8. člen
Možna so odstopanja od zakoličbenih elementov in gabaritov s tem, da se ne spreminja namenska raba funkcionalno zaokroženega prostora in oblikovanje objektov. Dokončno pozicioniranje objektov se določi z lokacijsko dokumentacijo.
VII. ETAPE IZVAJANJA
9. člen
Etapnost izvajanja ni strogo definirana in ni pogojena z zaključkom že pričetih del na posameznem objektu.
Vsi samostojni objekti morajo biti zgrajeni kot celota vsaj v svoji minimalni, dopustni velikosti.
VII. REŠITVE INFRASTRUKTURNEGA OMREŽJA
10. člen
Prometno omrežje
Glavni dostop do ŠRC je po ulici 1. slovenskega tabora. Dodatno se uredijo dostopi za pešce z južne strani mimo spomenika NOB čez industrijski kanal ter s severne strani iz obstoječe obrtne cone čez reko Ščavnico. Vzporedno z urejanjem obrtne cone mora steči cestna povezava med vpadnico v Ljutomer s Cezanjevske strani in predvideno obrtno cono.
Centralno parkirišče (100 parkirišč) se uredi na SV strani kompleksa in služi dnevno uporabnikom zdravstvenih storitev ter drugih storitev v bližnji poslovno stanovanjski coni. Parkirišče za uporabnike športnih objektov pa se uredi v bližini teniških igrišč (35 parkirišč). Omenjena parkirišča se koristijo v času športnih prireditev za obiskovalce ŠRC.
11. člen
Kanalizacijsko omrežje
Novogradnja se naveze na že zgrajen kanalski sistem odvajanja odplak, ki se spelje v primarni kolektor vzdolž Prešernove ceste.
12. člen
Vodovodno omrežje
Potrebe po sanitarni in požarni vodi se bodo zadovoljevale s priklopom na javni vodovod.
13. člen
Električno omrežje
Povečanje kapacitet zahteva izgradnjo nove transformatorske postaje s priklopnim 20 k V kablovodom.
14. člen
PTT omrežje
Telefonsko omrežje bo v kabelski izvedbi in se bo napajalo iz glavnega telefonskega omrežja, ki napaja mesto Ljutomer.
15. člen
Ogrevanje
Ogrevanje obstoječih in predvidenih objektov se bo izvajalo preko centralne kotlovnice na olje. V slučaju koriščenja. termalne energije se izvede prehod na nov energetski vir.
IX. VPLIVI OKOLJA
16. člen
Obravnavano okolje je zračno in bogato z vegetacijo, ki bo kljub predvidenim hrupnim objektom, vzdrževalo blagi in umirjeni značaj naravnega ambienta.
Bistveno poslabšanje razmer se pojavlja v okolici koncentriranih parkirišč, kar bo deloma reševalo dodatno ozelenitvijo površin.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
17. člen
Za novogradnje in večje ureditvene situacije je potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo.
18. člen
Do dokončne namembnosti posameznih površin se zemljišča znotraj opisane meje uporabljajo za obstoječe oziroma druge dejavnosti, ki ne vključujejo dokončne namembnosti prostora.
19. člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri Upravni organizaciji za prostorsko planiranje oziroma Odseku za gospodarstvo občine Ljutomer.
20. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna občinska urbanistična inšpekcija.
21. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 352-1/94
Ljutomer, dne 4. maja 1994.
Predsednik
Skupščine občine Ljutomer
Mirko Prelog l. r.