Na podlagi 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86 in Uradni Ust RS, št. 15/91-1) ter 141. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 46/86, 40/87 in Uradni list RS, št. 5/91-I, 56/93) je Skupščina občine Žalec na skupni seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 26. maja 1994 sprejela

S tem odlokom se določajo varstveni pasovi virov pitne vode v Letušu in Podvinu ter ukrepi za zavarovanje podtalnice in črpališča pred onesnaževanjem.

Obseg varstvenih pasov virov pitne vode je določen na podlagi dokumentacije "Izračun velikosti vodnovarstvenih pasov za zajetje Breg, Letuš, Podvin in Roje", ki jo je izdelalo Podjetje za urejanje voda, Nizke in vodne gradnje, Celje, pod št. 13/93.
Sestavni del odloka sta grafični prilogi za posamezni vodni vir (št. 2/94-Letuš, št. 3 /94-Podvin) z vrisanimi varstvenimi pasovi (TTN-PKN v M 1:5000 in 1:2880) in seznam parcel zavarovanega vodnega vira.

Varstveni pasovi virov pitne vode v Letušu in Podvinu obsegajo:
– najožji varstveni pas z najstrožjim režimom varovanja;
– ožji varstveni pas s strogim režimom varovanja;
– širši varstveni pas s higiensko tehničnim režimom varovanja;
– vplivno varstveno območje z blagim režimom varovanja.

Najožji varstveni pas obsega neposredno okolico objekta za oskrbo s pitno vodo, kjer obstaja možnost direktnega vpliva na kakovost podtalnice.
Območje obsega površino 20 x 20 m in mora biti ograjeno.

Ožji varstveni pas (cona 1) s strogim režimom varovanja je namenjen zaščiti podtalnice in sega tako daleč, da traja pretok podtalnice od meje varstvenega pasu do vodnjaka en mesec.
V to območje so zajeta zemljišča naslednjih parcel:
Črpališče Letuš
– k.o. Letuš:
1241, 1243, 1244, 1251, 1253/1, 1254, 1256, 1257, 1259/1, 2, 1260, 1262, 1263, 1264, 1265/1, 2, 1267, 1268, 1269, 1270, 1271, 1272, 1273, 1274, 1275, 1276, 1277, 1278, 1279, 1280, 1302, 1303, 1304, 1305, 1306, 1307, 1308, 1309, 1310, 1311/1, 2, 1312, 1313, 1314,1315, 1316, 1361 (del), 1362 (del).
Črpališče Podvin
– k.o. Male Braslovče:
450/18, 19, 27, 27, 28, 29, 38, 39, 40, 41, 575/1, 2, 3, 4, 5, 6, 654/10, 655.
– k.o. Podvin:
331/1, 332/2, 334/1, 2, 335, 336/1, 5, 385, 389, 390/5, 642/1.

Širši varstveni pas (cona 2) s higiensko tehničnim režimom varovanja je namenjen zaščiti toka podtalnice proti črpališču in sega tako daleč, da traja pretok podtalnice od meje varstvenega pasu do vodnjaka dva meseca.
V to območje so zajeta zemljišča naslednjih parcel: Črpališče Letuš
– k.o. Letuš:
1318, 1319, 1320, 1321, 1322/1, 2, 1323, 1324, 1325, 1326, 1327, 1328, 1329, 1330. Črpališče Podvin
– k.o. Male Braslovče:
450/11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 26, 34, 35, 37, 655 (del).
– k.o. Podvin:
380, 387, 388, 389, 390/1, 391/2.

Vplivno varstveno območje (cona 3) z blagim režimom varovanja obsega območje iz katerega priteka voda proti črpališču. Ta pas sega v smeri proti toku podtalne vode do Savinje.
V to območje so zajeta zemljišča naslednjih parcel: Črpališče Letuš
– k.o. Letuš: 1331, 1332, 1333, 1334/1, 2, 3, 1335, 1336, 1337, 1338, 1339, 1340, 1341, 1342, 1343, 1344, 1345, 1347, 1348, 1349, 1350, 1351, 71/1, 200.
Črpališče Podvin
– k.o. Male Braslovče:
450/1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8,,9, 10, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 30, 31, 32, 33,,42, 43, 44, 654/5, 655 (del).
– k.o. Podvin:
394/1, 2, 3, 5, 6, 409/1, 3, 5, 6, 8, 11, 12, 13.

V najožjem varstvenem pasu veljajo naslednja določila:
– površina je namenjena izključno objektom, ki služijo za preskrbo z vodo;
– prepovedana je uporaba vseh gnojil in pesticidov;
– upravljalec vodovoda mora biti lastnik zemljišča;
– zemljišče mora biti ograjeno;
– dostop je dovoljen le pooblaščenim osebam upravljalca.
Najprimernejša izraba tal je zatravitev, nasad grmovja ali drevja.

V ožjem varstvenem pasu s strogim režimom varovanja ni stanovanjskih in gospodarskih objektov.
V ožjem varstvenem pasu je prepovedano:
– intenzivno kmetijstvo in živinoreja;
– gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih objektov ter drugi posegi v prostor, z izjemo objektov, ki so namenjeni vodovodu;
– gradnja novih cest, razen dovoznih;
– gradnja novih vodnjakov za črpanje podtalnice, razen vodnjakov za vodovod;
– uporaba gnojevke in gnojnice;
– uporaba mineralnih gnojil od 1. novembra do 1. marca in v pasu 50 m od zajetja;
– uporaba pesticidov na osnovi svinca, živega srebra, arzena, kloriranih ogljikovodikov, cianovodikove kisline, fenola, krezola, uporaba triazinov in drugih vodi škodljivih snovi;
– odpiranje in izkoriščanje gramoznic;
– odvažanje zemlje;
– odlaganje odpadkov;
– golosečnje in krčenje gozdov, razen sanitarne sečnje;
– skladiščenje podtalnici nevarnih snovi v neustreznih skladiščih in skladiščenje večjih količin mineralnih gnojil, kot so potrebne za enoletno proizvodnjo;
– znižanje gladine podtalnice z zemeljskimi deli.
V ožjem varstvenem pasu je dovoljeno:
– uporaba hlevskega gnoja in mineralnih gnojil v manjših količinah (odmerki so opredeljeni v Gnojilnem načrtu).
Najprimernejše gospodarske panoge tega območja so gozdarstvo, poljedelstvo in rekreacija – vendar brez spremljajočih objektov (sanitarije, hlevi, garaže, gnojišča, deponije...).
Kmetijska zemljišča v območju ožjega varstvenega pasu morajo biti ves čas ozelenjena, obsejana s poljščinami za jesensko rabo, prezimnimi posevki ali zatravljena.
Namakanje kmetijskih zemljišč ni priporočljivo. Pod posebnimi pogoji je možno, če to dopuščajo hidrogeološke (vir in smer napajanja podtalnice) in pedološke značilnosti (sposobnost zadrževanja vlage v tleh), za kar je potrebno pridobiti ustrezno mnenje. Na podlagi pedoloških analiz je potrebno pridobiti norme namakanja, ki so vključene v Gnojilni načrt.
Možno je namakanje na delu cone 1 (črpališče Letuš), ki leži v večji oddaljenosti od črpališča (parcele 1302, 1303, 1304, 1305, 1306, 1307, 1308, 1309, 1310, 1311/1, 2, 1312, 1313, 1315), kjer so že postavljene hmeljske žičnice, ali pa so le te predvidene, pod pogojem, da se predhodno opravi pedološka analiza z desorbcijskimi značilnostmi tal za namakanje, ki bo opredelila norme namakanja (količine, čas) in jo opravi za to pooblaščena institucija.
Omejena je čredinska paša živine, raba pašnikov in norme gnojenja pa so vključene v Gnojilni načrt.

V širšem varstvenem pasu s higiensko tehničnim režimom varovanja ni stanovanjskih in gospodarskih objektov.
V širšem varstvenem pasu je prepovedano:
– gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih objektov ter drugi posegi v prostor, z izjemo objektov, ki so namenjeni vodovodu;
– gradnja novih cest;
– gradnja novih vodnjakov za črpanje podtalnice, razen vodnjakov za vodovod;
– uporaba gnojevke in gnojnice, kadar je zemlja zmrznjena ali prepojena z vlago, kadar je snežna odeja debela 20 cm ali kadar je zemlja pokrita z močno izsušeno skorjo;
– uporaba pesticidov na osnovi svinca, živega srebra, arzena, kloriranih ogljikovodikov, cianovodikove kisline, fenola, krezola, uporaba triazinov in drugih vodi škodljivih snovi;
– odpiranje in izkoriščanje gramoznic;
– odvažanje zemlje;
– odlaganje odpadkov;
– znižanje gladine podtalnice z regulacijskimi deli.
V širšem varstvenem pasu je dovoljeno:
– uporaba hlevskega gnoja in gnojevke ali nerazredčene gnojevke (odmerki so opredeljeni v Gnojilnem načrtu);
– gradnja plinovoda pod posebnimi pogoji.

V vplivnem varstvenem območju z blagim režimom varovanja so na območju črpališča Letuš en stanovanjski in trije gospodarski objekti.
V vplivnem varstvenem območju je prepovedano:
– gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih objektov ter drugi posegi v prostor, z izjemo objektov, ki so namenjeni vodovodu in nadomestnih objektov, ob pogoju, da se ob začetku uporabe nadomestnega objekta stari objekt odstrani;
– gradnja novih cest, razen dovoznih;
– gradnja novih vodnjakov za črpanje podtalnice, razen vodnjakov za vodovod;
– gradnja ponikovalnic.
– odpiranje in izkoriščanje gramoznic;
– odvažanje zemlje;
– odlaganje odpadkov;
– uporaba pesticidov na osnovi svinca, živega srebra, arzena, kloriranih ogljikovodikov, cianovodikove kisline, fenola, krezola, uporaba triazinov in drugih vodi škodljivih snovi.
V vplivnem varstvenem območju je dovoljeno:
– adaptacija obstoječega stanovanjskega in gospodarskih objektov na način, ki izboljšuje obstoječe higienske razmere in ne vpliva kvarno na podtalnico (črpališče Letuš);
– postavitev cistern za hrambo kurilnega olja, ki morajo biti v lovilnem kesonu in velikosti največ 10 m3 (črpališče Letuš)
– gradnja plinovoda pod posebnimi pogoji;
– gradnja objektov in naprav za športno-rekreativno dejavnost in športni ribolov v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti.

Uporabniki kmetijskih zemljišč v območju varstvenih pasov virov pitne vode (ožji in širši varstveni pas ter vplivno varstveno območje) morajo upoštevati Gnojilni načrti v katerem se na podlagi kemične analize tal predpišejo količine, vrste in časovna uporaba gnojil za posamezno parcelo. Gnojilni načrt je večleten in se dopolnjuje vsake tri do štiri leta. Izdelava Gnojilnih načrtov bremeni upravljalca črpališča pitne vode.
Ob železnici v območju varstvenih pasov vira pitne vode v Podvinu je v peti nasipa potrebno urediti neprepustno koritnico. Zbrana voda mora biti speljana preko lovilcev olj in maščob v neprepustno kanalizacijo ali očiščena v reko.
Prepovedana je uporaba pesticidov in drugih vodi škodljivih snovi pri vzdrževanju železniške proge in nasipov na območju varstvenih pasov.

Za vsak poseg v varstvene pasove si morajo investitorji pridobiti vodnogospodarske pogoje in dovoljenje od pristojnih organov (sanitarna in vodnogospodarska inšpekcija, upravljalec vodovoda).

Najožji, ožji in širši varstveni pasovi ter vplivno varstveno območje upravljalec označi z opozorilnimi tablami. Table se postavijo na meji posameznega pasu ob cestah in poteh. So pravokotne oblike, modre barve z belim napisom naslednje vsebine:
– najožji varstveni pas vodnega vira
– ožji varstveni pas vodnega vira
– širši varstveni pas vodnega vira
– vplivno varstveno območje.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcije občinskega inšpektorata: sanitarna, kmetijska, vodnogospodarska in urbanistična. Pristojne inšpekcije predlagajo tudi uvedbo postopka zaradi prekrška po tem odloku.

Z denarno kaznijo od 10.000 do 90.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma posameznik obrtnik, s 5.000 do 15.000 tolarjev pa posameznik in odgovorna oseba pravne osebe, če ne upošteva obveznosti oziroma če ravna v nasprotju z določili 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 17., 18., 19., 20. in 21. člena tega odloka.
Pooblaščena uradna oseba sme na kraju samem za prekršek po peti alinei 8. člena, peti, šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti in dvanajsti alinei 9. člena, četrti, peti, šesti, sedmi in osmi alinei 10. člena, peti, šesti, sedmi in osmi alinei 11. člena in tretjem odstavku 12. člena, izterjati denarno kazen v višini 6.000 tolarjev od posameznika, ki stori ta prekršek, od pravne osebe oziroma posameznika obrtnika pa 12.000 tolarjev.

Če se z ukrepi iz 9., 10., 11. in 12. člena tega odloka omeji izkoriščanje kmetijskih zemljišč, imajo njegovi lastniki ali posestniki pravico do odškodnine na podlagi ocene zmanjšanja proizvodne zmogljivosti zemljišča in nižjega katastrskega dohodka; ki jo poda sodni izvedenec.
Odškodnino je dolžan poravnati upravljalec črpališča.

Upravljalec črpališča mora uveljaviti posamezne ukrepe iz 9., 10., 11. in 12. člena na podlagi sanacijskih programov varovanja. Sanacijske programe varovanja pripravi upravljalec v sodelovanju s pristojnim občinskim upravnim organom, pristojno direkcijo za varstvo okolja in urejanje voda, krajevno skupnostjo in onesnaževalci, vsebovati pa morajo vrsto, obseg in etapnost sanacijskih del ter vire sredstev.
Sanacijski program potrdi Izvršni svet Skupščine občine Žalec.

Sanacijska dela v ožjem varstvenem pasu mora upravljalec črpališča opraviti v enem letu po uveljavitvi tega odloka, v širšem varstvenem pasu in vplivnem varstvenem območju pa skladno z etapami, določenimi v sanacijskih programih.

Ukrepe iz 8. člena tega odloka mora upravljalec črpališča izvesti pred pričetkom rednega obratovanja.

Upravljalec črpališča pripravi v sodelovanju z občinskim sekretariatom za okolje in prostor kataster vseh onesnaževalcev za območja varstvenih pasov po tem odloku.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.