V skladu s 5. točko dogovora ob podpisu splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 39/93) in dogovorom o politiki plač v gospodarstvu za leto 1994 (Uradni list RS, št. 23/94), sta Gospodarska zbornica Slovenije in Združenje Manager podpisala

Dogovor o kriterijih za individualne pogodbe o zaposlitvi poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v gospodarstvu (v nadaljevanju: kriteriji) usmerja ravnanje udeležencev pri sklepanju individualnih pogodb o zaposlitvi (v nadaljevanju: pogodbe o zaposlitvi) ter jih zavezuje k ravnanju v skladu z dogovorom o politiki plač v gospodarstvu za leto 1994.
Skozi besedilo kriterijev se izraz poslovodni delavec nanaša le na direktorja pravne osebe oziroma predsednika poslovodnega organa. Izraz delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (v nadaljevanju: vodilni delavci) pa se nanaša na ostale delavce, ki imajo sklenjene individualne pogodbe o zaposlitvi.
Delovna mesta in število delavcev, ki imajo sklenjene individualne pogodbe o zaposlitvi, določi organ upravljanja pravne osebe.
Za vprašanja glede materialnih in drugih pravic poslovodnih in vodilnih delavcev (nadomestila plače, regres, jubilejne nagrade, prehrana med delom), ki jih ne urejajo ti kriteriji, veljajo določila splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.

Pogodbeno razmerje s poslovodnim delavcem dogovori in sklene organ upravljanja pravne osebe, pri čemer se uredijo vse posebnosti s pogodbo o zaposlitvi. V vsaki pogodbi o zaposlitvi je možno izrecno določiti, da se ti kriteriji neposredno uporabljajo kot pogodbeno določilo, če ni za posamezni primer določen drugačen obseg pravic.
Organ upravljanja pravne osebe sklene pogodbo o zaposlitvi s poslovodnim delavcem, le-ta pa po pooblastilu organa upravljanja z drugimi vodilnimi delavci.

Minimalne pravice iz pogodbe o zaposlitvi za poslovodnega delavca temeljijo na sprejetih obveznostih in odgovornostih. Le-te so sestavni del pogodbe o zaposlitvi in so določene na osnovi:
– poslovnega načrta pravne osebe,
– ciljev poslovne politike pravne osebe,
– na drug pogodbeno dogovorjen način. Odločilne konkretne kriterije iz gornjih osnov za delovne obveznosti in odgovornosti določi organ upravljanja pravne osebe.

Obveznosti morajo biti določene konkretno vsaj za eno poslovno leto. Pogodbeni stranki se dogovorita o načinu spremljanja realizacije obveznosti po periodičnih obdobjih znotraj poslovnega leta in letnem zaključnem računu oziroma poročilu pravne osebe ter po drugih kazalcih. Načrtovani dobiček je obvezna sestavina omenjenih obveznosti.
Pri poslovodnih delavcih, ki prevzamejo poslovodno funkcijo v pravnih osebah z izgubo ali drugih slabo poslujočih pravnih osebah, se smiselno uporabljajo določila glede njihovih obveznosti v skladu s sanacijskim načrtom. Sanacijski načrt pravne osebe mora kot merila za obveznosti poslovodnega delavca vsebovati:
– povečanje realizacije na zaposlenega,
– znižanje stroškov,
– zmanjšanje izgube pravne osebe,
– druga merila.

Pri določitvi osnovne bruto plače poslovodnega delavca se za osnovo vzame povprečna bruto plača na zaposlenega delavca v pravni osebi v zadnjih treh mesecih.
Pri določitvi osnovne bruto plače se upošteva razvrstitev pravnih oseb na majhne, srednje in velike po 51. členu zakona o gospodarskih družbah, in sicer po merilih:
– število zaposlenih,
– velikost prihodka,
– povprečna vrednost aktive po letnih računovodskih izkazih v zadnjem poslovnem letu.
a) Za majhno pravno osebo velja tista, ki izpolnjuje vsaj dve izmed naslednjih meril:
– da povprečno število zaposlenih ne presega 50; – da so letni prihodki manjši od 200,000.000 tolarjev;
– da povprečna vrednost aktive na začetku in na koncu poslovnega leta ne presega 100,000.000 tolarjev.
b) Za srednjo pravno osebo velja tista, ki je ni mogoče uvrstiti med male, izpolnjuje pa najmanj dve od naslednjih meril:
– da povprečno število zaposlenih ne presega 250;
– da so letni prihodki manjši od 800,000.000 tolarjev;
– da povprečna vrednost aktive na začetku in na koncu poslovnega leta ne presega 400,000.000 tolarjev.
c) Za veliko se šteje pravna oseba, ki presega najmanj dve merili iz prejšnjega odstavka; v vsakem primeru pa se za velike pravne osebe štejejo:
– banke;
– zavarovalne organizacije, in
– povezane pravne osebe iz 460. člena zakona o gospodarskih družbah, ki so po 60. členu tega zakona dolžne predložiti konsolidirane letne izkaze.

a) Majhna pravna oseba – do 3,75-kratna povprečna bruto plača na zaposlenega delavca v pravni osebi v zadnjih treh mesecih.
b) Srednja pravna oseba – do 5,35-kratna povprečna bruto plača na zaposlenega delavca v pravni osebi v zadnjih treh mesecih.
c) Velika pravna oseba – do 7-kratna povprečna bruto plača na zaposlenega delavca v pravni osebi v zadnjih treh mesecih.
č) Osnovna bruto plača poslovodnega delavca ne more biti nižja kot velja za najvišji tarifni razred v splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, povečano za 10%.
d) Tako opredeljena bruto plača se lahko v veliki pravni osebi poveča zaradi posebnosti poslovanja (pretežno izvozna usmeritev, razvejanost dejavnosti, dejavnost z nižjo ravnijo izobrazbe zaposlenih, obseg in struktura poslovnih funkcij poslovodnega delavca itd.), vendar največ za 10%.

a) Osnovno bruto plačo za vodilne delavce določa poslovodni delavec. Osnovna bruto plača za vodilne delavce ne more biti določena višje kot 80% osnovne bruto plače poslovodnega delavca.
b) Osnovna bruto plača vodilnega delavca ne more biti nižja kot velja za najvišji tarifni razred v splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo.

Udeležba na poslovnem izidu je stimulativni del plač zaposlenih in poslovodnih ter vodilnih delavcev v pravni osebi in je za poslovodne in vodilne delavce odvisna od izpolnitve zastavljenih nalog v pogodbi o zaposlitvi, od doseženega dobička v letnem zaključnem računu oziroma letnem poročilu pravne osebe in povečanja vrednosti kapitala. Pogodbeni stranki opredelita v pogodbi o zaposlitvi poslovodnega delavca dodatna merila za določitev stimulativnega dela. Kot možna merila se zaradi olajšane primerljivosti podatkov priporoča:
– izboljšani gospodarski položaj pravne osebe v okviru panoge, merljivo s kazalniki, značilnimi za dejavnost pravne osebe,
– zmanjšanje izgube,
– primerjava dobička pravne osebe in povprečnega dobička, panoge,
– gibanje dobička v primerjavi z minulim poslovnim letom,
– primerjava donosnosti kapitala pravne osebe s povprečjem v panogi,
– ohranjanje in povečevanje delovnih mest. Organ upravljanja odloči o delu neto dobička, ki pripada zaposlenim v pravni osebi. 80% tega dela dobička se razdeli med zaposlene delavce sorazmerno udeležbi bruto plače posameznika v celotni masi plač. 20% pa se deli po merilih, ki jih določi organ upravljanja poslovodnim in vodilnim delavcem.
V primeru zmanjšanja izgube, lahko organ upravljanja v pravni osebi določi poslovodnemu delavcu posebno nagrado odvisno od realizacije obveznosti v skladu s sanacijskim načrtom.
Delež na poslovnem izidu se lahko izplača v gotovini ali v vrednostnih papirjih.

V pogodbi o zaposlitvi pogodbene stranke določijo še:
– način in obseg pravic do dopolnilnega izobraževanja,
– povračila raznih stroškov službenih potovanj in uporabo službenega vozila,
– sredstva za poslovne dogodke (reprezentanca),
– obseg in način zavarovanja.

V primeru razrešitve in hkrati prekinitve delovnega razmerja poslovodnemu delavcu pred potekom pogodbenega obdobja pripada njegova plača še šest mesecev. To ne velja v primeru, če do razrešitve ali prekinitve delovnega razmerja pride po volji poslovodnega delavca.

V pogodbi o zaposlitvi se lahko organ upravljanja in poslovodni delavec sporazumeta o odpravnini ob prenehanju delovnega razmerja tudi zunaj primerov točke 10, vključujoč iztek medsebojnega pogodbenega razmerja. Pri določanju odpravnine se praviloma upoštevajo, enaki kriteriji kot so določeni v pogodbi za ugotavljanje višine stimulativnega dela, upoštevajoč pogodbeno obdobje.
Odpravnina za vodilne delavce se oblikuje v ustreznem nižjem razmerju.

Če ob prekinitvi delovnega razmerja pravna oseba uveljavlja dogovorjeno konkurenčno klavzulo, pripada poslovodnemu delavcu za določeno dobo po prenehanju delovnega razmerja odškodnina zaradi zmanjšane možnosti pridobivanja dohodkov. Odpravnina se izračuna glede na njegovo zadnjo mesečno bruto plačo.

Podpisnika kriterijev soglašata da je lahko povprečna plača na zaposlenega delavca, ki prejema plačo na osnovi individualne pogodbe (poslovodni delavci, vodilni delavci) in ni predmet sankcioniranja v skladu z dogovorom o politiki plač v gospodarstvu za leto 1994 največ:
– v majhni pravni osebi – 350.000 tolarjev bruto
– v srednji pravni osebi – 500.000 tolarjev bruto
– v veliki pravni osebi – 650.000 tolarjev bruto Višja povprečna plača na zaposlenega delavca, ki prejema plačo na osnovi individualne pogodbe, se sankcionira v skladu z dogovorom o politiki plač v gospodarstvu za leto 1994.

Kriteriji veljajo od dneva podpisa, uporabljajo pa se od 1. 4. 1994. Določila kriterijev, ki zadevajo dogovor o politiki plač v gospodarstvu za leto 1994 veljajo do 31. 12. 1994.