Ustavno sodišče je na predlog podjetja Markom d.o.o., Ljubljana, v postopku za oceno ustavnosti na seji dne 2. 6. 1994

Zakon o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92 in 71/93) ni v skladu z mednarodnim sporazumom o uvozu predmetov prosvetnega, znanstvenega in kulturnega značaja (Uradni Vestnik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ, št. 18/52) in protokolom k temu sporazumu (Uradni list SFRJ, št. 7/81 – mednarodne pogodbe), kolikor ne vsebuje določbe o oprostitvi plačila davka na promet storitev pri uvozu tujih knjig in publikacij, navedenih v 3. točki II. člena protokola za javne in druge knjižnice, naštete v 5. točki IV. člena protokola.

1. Predlagatelj predlaga oceno ustavnosti določb prvega odstavka 20. člena in 21. člena zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92 in 71/93), ker meni, da obveznost plačila davka od prometa storitev pri uvozu tuje znanstvene in strokovne literature za knjižnice fakultet in javne knjižnice ni skladna z mednarodnim sporazumom in protokolom k temu sporazumu, navedenima v izreku te odločbe. V predlogu navaja, da so z določbo 3. točke II. člena protokola k sporazumu o uvozu predmetov prosvetnega, znanstvenega in kulturnega značaja (Uradni list SFRJ, št. 7/81 – mednarodne pogodbe) države pogodbenice, med njimi tudi SFR Jugoslavija, prevzele obveznost, da ne bodo zaračunavale nobenih taks ali drugih internih davščin pri uvozu ali po uvozu predmetov, naštetih v tej določbi. Služba družbenega knjigovodstva – Podružnica Ljubljana, ki je pri predlagatelju opravila pregled obračunavanja in plačevanja prometnega davka za leto 1992, je ugotovila, da podjetje Markom d.o.o. pri uvozu in prodaji znanstvene ter strokovne literature knjižnicam ni obračunavalo in ne odvajalo 5-odstotnega davka od prometa storitev po tar. št. 1 tarife davka od prometa storitev. Z odločbo mu je zato naložila, da mora zaradi odprave nezakonitosti plačati ta davek v znesku 293.898 SIT skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Izvajanje izpodbijanih zakonskih določb po mnenju predlagatelja pomeni davčno obremenitev zanj in za kupce, to je knjižnice, ki pa naj bi bile po določbah mednarodnega sporazuma in protokola k temu sporazumu oproščene internih davščin tudi po uvozu v državo podpisnico.
2. Državni zbor v odgovoru na predlog navaja, da so države pogodbenice s sporazumom o uvozu predmetov prosvetnega, znanstvenega in kulturnega značaja in s protokolom k temu sporazumu izrecno prevzele obveznost, da ne bodo zaračunavale nobenih taks ali drugih internih davščin pri uvozu ali po uvozu tistih predmetov, ki so navedeni v 3. točki protokola. Na podlagi te določbe se v Sloveniji ne plačuje davek od prometa proizvodov pri uvozu ali po uvozu predmetov za kupce, ki so našteti v 3. točki protokola. Te oprostitve je povzel tudi 25. a člen pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 6/92, 8/92, 29/92 in 39/93). Glede na to, da sporazum določa obveznost oprostitve davka v zvezi z uvozom predmetov, ne pa tudi oprostitve davka od plačil za opravljene storitve pri uvozu predmetov, so uvozniki tuje strokovne literature zavezanci za davek od plačil za storitve iz naslova storitev pri uvozu. Ker je z omenjenim davkom obremenjen končni potrošnik skladno s sistemom prometnega davka ter upoštevaje navedeno, nasprotni udeleženec meni, da izpodbijane zakonske določbe niso v neskladju ne z ustavo in ne z navedeno mednarodno pogodbo.

Po 8. členu ustave morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno. Zakoni morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral Državni zbor, podzakonski predpisi in drugi splošni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami (drugi odstavek 153. člena ustave).
Z zakonom o ratifikaciji protokola k sporazumu o uvozu predmetov prosvetnega, znanstvenega in kulturnega značaja (Uradni list SFRJ, št. 7/81 mednarodne pogodbe) je Skupščina SFR Jugoslavije protokol ratificirala. Skupščina Republike Slovenije pa je z aktom o notifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v Mednarodni agenciji za atomsko energijo (Uradni list RS, št. 9/92 -mednarodne pogodbe) ugotovila, da je Republika Slovenija pravna naslednica mednarodnih sporazumov, katerih članica je bila bivša SFR Jugoslavija, naštetih v tem aktu: Pod tč. 48 in 49 sta navedena tudi omenjeni sporazum in protokol, zato v Republiki Sloveniji veljata.
Z določbo 1. točke I. člena sporazuma in 1. točke I. člena protokola so države podpisnice prevzele obveznost, da bodo razširile oprostitev carine in drugih davščin na predmete, določene z obema aktoma, če ti predmeti ustrezajo pogojem, določenim z navedenima aktoma in če so proizvedeni v kakšni drugi državi pogodbenici.
Po določbi 3. a točke II. člena protokola so države pogodbenice prevzele obveznost, da ne bodo zaračunavale nobenih taks ali drugih internih davščin pri uvozu ali po uvozu knjig in publikacij, namenjenih knjižnicam, ki so naštete v 5. točki tega protokola. Mednje sodijo javne knjižnice in sicer: nacionalne, univerzitetne, šolske, specializirane in glasbene knjižnice.
Prvi odstavek 22. člena zakona o prometnem davku določa, da je zavezanec za davek od prometa storitev pravna oseba in zasebnik, ki opravi storitev. Osnova za davek od prometa storitev je znesek plačila za opravljeno storitev, ki ne vsebuje davka od prometa storitev, plačan z denarjem, v naravi ali z nasprotno storitvijo. Z zneskom plačila je mišljeno celotno bruto plačilo, v katero se vštevajo tudi odvisni stroški (stroški materiala in drugih storitev), ki jih je izvajalec storitve imel v zvezi s storitvijo in ki jih je zaračunal uporabniku storitve, če ni s tem zakonom drugače določeno (23. člen). Osnove za davek od prometa storitev so taksativno naštete v 24. členu zakona, pri čemer je pod prvo točko tega člena navedena kot davčna osnova ustvarjena razlika med nabavno in prodajno ceno, provizija, oziroma drugo plačilo – za storitve prometa proizvodov na debelo ter storitve uvoza proizvodov in druge zunanjetrgovinske storitve.
V obravnavanem primeru je bila predlagatelju ugotovljena davčna osnova za obračun in plačilo davka od prometa storitev po tej zakonski določbi.
Ustavno sodišče ugotavlja, da po določbi 2. točke prvega" odstavka 18. člena izpodbijanega zakona velja davčna oprostitev za davek od prometa proizvodov, ki se prodajajo v prostih carinskih prodajalnah ali kadar je to predvideno z mednarodno pogodbo, ki jo je sklenila ali ratificirala Republika Slovenija. Med oprostitvami plačila davka od prometa storitev, določenimi z 21. členom izpodbijanega zakona, pa tej podobne določbe zakonodajalec ni predvidel, čeprav je cilj držav, ki so sklenile sporazum o uvozu predmetov prosvetnega, znanstvenega in kulturnega značaja ter protokol k temu sporazumu, da se promet (izvoz in uvoz) strokovnih knjig in publikacij, namenjenih knjižnicam, razbremeni taks ter oprosti internih davščin (po uvozu), pri čemer gre za vse davščine ne glede na vrsto in njihovo poimenovanje v posamezni državi, podpisnici ratificiranega sporazuma.
V 25. a členu pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku so med drugimi predmeti, od katerih se ne plačuje davek od prometa proizvodov pri uvozu, naštete tudi knjige in publikacije, ki so namenjene javnim knjižnicam. Med storitvami, katerih promet ni obdavčen, opredeljenimi v 38. do 43. členu tega pravilnika, pa niso navedene (ker ni zakonske podlage) kot neobdavčene tiste storitve, ki so sicer osnova za neobdavčeni promet predmetov, določenih s 25. a členom pravilnika.
Zato ustavno sodišče ugotavlja, da so javne knjižnice, ki kupujejo strokovno literaturo, preko uvoznikov, ob nakupu sicer oproščene plačila 20-odstotnega prometnega davka po tar. št. 1 tarife davka od prometa proizvodov, vendar pa zavezane k plačilu 5-odstotnega prometnega davka od prometa storitev uvoznika po tar. št. 1 tarife davka od prometa storitev, s čimer se stroški nabave strokovne literature zanje prav tako (čeprav v manjši meri) povečajo. To pa ni v skladu z določbami mednarodnega sporazuma o uvozu predmetov prosvetnega, znanstvenega in kulturnega značaja ter določbami protokola k temu sporazumu, ki jih je notificirala tudi Republika Slovenija.
Na podlagi določbe 8. člena ustave se v času neusklajenosti izpodbijanega zakona s protokolom določbe protokola sicer uporabljajo neposredno, vendar razlogi pravne varnosti narekujejo, da Državni zbor ugotovljeno neskladnost odpravi ob prvi spremembi zakona.

Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 21: člena in 48. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v naslednji sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jam-brek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Ude in Jambrek.