Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o preprečevanju pranja denarja
Razglašam zakon o preprečevanju pranja denarja, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 8. junija 1994.
Št. 012-01/94-68
Ljubljana, dne 16. junija 1994.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
ZAKON
O PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem zakonom se določajo ukrepi za odkrivanje ravnanj, s katerimi se prikriva izvor denarja ali premoženja, pridobljenega z organizirano trgovino z mamili, z nedovoljenim prometom z orožjem ali s kakšno drugo prepovedano dejavnostjo (v nadaljnjem besedilu: pranje denarja) ter ukrepi za preprečevanje takšnih ravnanj.
Ukrepi iz prejšnjega odstavka se nanašajo tudi na druga ravnanja, ki bi omogočila pranje denarja, zlasti pa:
– zamenjavo ali kakršenkoli prenos premoženja, ki izhaja iz prepovedane dejavnosti,
– prikrivanje ali zatajitev izvora ali kraja, kjer je denar naložen, namena uporabe premoženja in vseh iz tega izvirajočih pravic, ki izhajajo iz prepovedane dejavnosti,
– nakup, posest ali uporaba premoženja, ki izhaja iz prepovedane dejavnosti.
2. člen
Ukrepi za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja se izvajajo pri sprejemanju, zamenjavi, razpečevanju ali drugem ravnanju z denarnimi zneski ali premoženjem (v nadaljnjem besedilu: transakcije) pri:
– bankah in hranilnicah,
– investicijskih skladih, investicijskih družbah in drugih finančnih organizacijah,
– organizacijah, ki opravljajo plačilni promet,
– organizacijah, ki opravljajo postopke privatizacije,
– zavarovalnicah,
– borzah in drugih organizacijah, ki opravljajo promet z vrednostnimi papirji,
– menjalnicah,
– posojilnicah in zastavljalnicah,
– igralnicah,
– pravnih osebah in fizičnih osebah, ki opravljajo dejavnost v zvezi s posli:
a) prodaje in nakupa terjatev
b) faktoringa
c) upravljanja premoženja za tretje osebe
d) izdajanja plačilnih in kreditnih kartic in poslovanja z njimi
e) leasinga
f) organizacije potovanj
g) prometa nepremičnin
h) hrambe v sefih
i) prometa plemenitih kovin in draguljev ter izdelkov iz le-teh
(v nadaljnjem besedilu: organizacija).
3. člen
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) spremeni tolarske zneske iz tega zakona, če se pomembneje spremeni razmerje tolarja proti ECU po srednjem tečaju Banke Slovenije.
II. NALOGE IN OBVEZNOSTI ORGANIZACIJ IN ORGANOV
4. člen
Organizacija mora pri vsakem sprejemu in izročitvi gotovine, vrednostnih papirjev ali plemenitih kovin in draguljev, ki presega vrednost 2,200.000 tolarjev, identificirati stranko, ki zahteva transakcijo. Kadar organizacija za stranko odpre račun ali z njo vzpostavi trajno poslovno razmerje, hkrati opravi tudi njeno identifikacijo.
Identifikacija stranke se opravi tudi, kadar je vrednost transakcije manjša od 2,200.000 tolarjev, če obstajajo razlogi za sum pranja denarja.
Identifikacijo stranke je treba opraviti tudi pri več med seboj povezanih transakcijah, ki skupno presegajo vrednost iz drugega odstavka tega člena.
Pri zavarovalnicah se opravi identifikacija strank le pri poslih življenjskega zavarovanja, kadar posamezna premija presega vrednost 145.000 tolarjev.
Identifikacija stranke ni potrebna, kadar je stranka organizacija iz 2. člena tega zakona, ki jo s podzakonskim aktom določi minister, pristojen za finance.
5. člen
Identifikacija stranke se opravi z vpogledom v njene uradne osebne dokumente in s pridobitvijo podatkov iz 26. člena tega zakona.
Če transakcije potekajo na podlagi sklenjenih pogodb, se pri posameznih transakcijah evidentira le znesek, valuta, v kateri se opravi transakcija, ter način izvedbe transakcije.
6. člen
Organizacije so dolžne pri transakcijah iz 4. člena zahtevati od stranke izjavo, ali izvajajo transakcije v svojem imenu ali kot pooblaščenec.
Če opravlja transakcijo v imenu stranke njen pooblaščenec, pridobi organizacija podatke iz 26. člena tega zakona iz pisnega pooblastila stranke, v imenu katere nastopa pooblaščenec. Če pooblastilo ne vsebuje vseh potrebnih podatkov, predloži manjkajoče podatke pooblaščenec.
7. člen
Organizacija mora hraniti podatke, ki jih je pridobila na podlagi 5. in 6. člena tega zakona, najmanj pet let po opravljeni transakciji, oziroma po prenehanju veljavnosti pogodbe.
Po opravljeni transakciji mora organizacija hraniti najmanj pet let tudi drugo dokumentacijo, na podlagi katere je bila opravljena transakcija.
8. člen
Določene naloge po tem zakonu opravlja Urad za preprečevanje pranja denarja (v nadaljnjem besedilu: Urad) kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za finance.
9. člen
Urad sprejema, zbira, posreduje in analizira podatke, ki jih prejme od organizacij v skladu z določbami tega zakona.
Urad najmanj enkrat letno o svojem delu poroča vladi.
10. člen
Organizacije morajo sporočati Uradu podatke iz 5. in 6. člena tega zakona o vsaki gotovinski transakciji, ki presega vrednost 3,600.000 tolarjev.
Organizacije morajo sporočiti Uradu podatke iz 5. in 6. člena tega zakona tudi o gotovinskih transakcijah, katerih vrednosti so nižje od 3,600.000 tolarjev in drugih transakcijah, pri katerih obstajajo razlogi za sum pranja denarja.
Podatke iz prejšnjih odstavkov pošiljajo organizacije Uradu na način, ki ga predpiše minister, pristojen za finance.
11. člen
Organi carinske službe morajo najkasneje v treh dneh Uradu sporočiti podatke o vsakem prenosu gotovine in čekov čez državno mejo, ki presega vrednost 2,200.000 tolarjev.
12. člen
V primerih iz prvega in drugega odstavka 10. člena tega zakona mora organizacija obvestiti Urad še pred izvršitvijo transakcije in v obvestilu navesti rok, v katerem naj bi se opravila transakcija.
Obvestilo iz prejšnjega odstavka se lahko da tudi po telefonu, vendar mora biti pozneje pisno potrjeno.
Urad mora pisno potrditi prejem obvestila takoj po prejemu.
Če organizacija v primerili iz prvega in drugega odstavka 10. člena tega zakona, zaradi narave transakcije ne more obvestiti Urada pred izvršitvijo transakcije, obvesti Urad o tem po opravljeni transakciji, vendar najkasneje v treh dneh po opravljeni transakciji.
13. člen
Urad lahko odredi začasno ustavitev izvršitve transakcije, vendar najkasneje do preteka roka iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, če oceni, da je podan utemeljen sum, da gre za pranje denarja in o tem obvesti pristojne organe.
Začasna ustavitev izvršitve transakcije iz prejšnjega odstavka lahko traja največ 48 ur.
14. člen
Urad lahko od organizacije zahteva podatke iz 26. člena in druge informacije v zvezi s transakcijami, pri katerih so podani razlogi za sum pranja denarja, ter informacijo o opravljanju njihovih nalog po tem zakonu.
15. člen
Če Urad v roku iz drugega odstavka 13. člena tega zakona oceni, da niso podani razlogi za sum pranja denarja, obvesti o tem organizacijo, ki lahko takoj opravi transakcijo.
Če Urad v rokih iz 12. in 13. člena tega zakona ni ukrepal, lahko organizacija takoj opravi transakcijo.
16. člen
Organizacije morajo zagotoviti notranjo kontrolo nad opravljanjem njihovih nalog po tem zakonu.
Metodologijo za, notranjo kontrolo iz prejšnjega odstavka predpiše vlada.
Organizacije morajo poskrbeti za strokovno usposabljanje delavcev, ki opravljajo naloge, določene s tem zakonom.
17. člen
Urad sme posredovati pridobljene podatke mednarodnim organizacijam na njihovo zahtevo ob pogoju dejanske vzajemnosti.
18. člen
Če Urad na podlagi podatkov oceni, da so pri posamezni transakciji podani razlogi za sum pranja denarja, obvesti o tem pristojne organe.
19. člen
Podatke iz 10., 12. in 14. člena tega zakona sporoča Uradu pooblaščeni delavec organizacije.
20. člen
Organizacija svoji stranki ali tretji osebi ne sme razkriti, da je bil ali da bo podatek o njej sporočen Uradu.
21. člen
Pri dajanju informacij Uradu po tem zakonu za organizacije in njihove delavce ne velja obveznost varovanja bančne in poslovne tajnosti.
22. člen
Urad in organizacije smejo podatke, ki so jih pridobili po tem zakonu, uporabljati samo za namene, določene s tem zakonom.
III. EVIDENCE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
23. člen
Osebne podatke iz tega zakona pridobi Urad iz uradnih evidenc organizacij.
O zbranih podatkih Urad ne sme obvestiti osebe, na katero se nanašajo.
Oseba iz prejšnjega odstavka ima pravico do vpogleda v osebne podatke po preteku pet let. Po tem roku se podatki arhivirajo.
Po enem letu od arhiviranja se podatki uničijo.
24. člen
Delavci v Uradu in organizacijah lahko uporabljajo osebne podatke iz evidenc le pri opravljanju aktivnosti za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja po tem zakonu.
25. člen
Organizacije vodijo evidence o transakcijah iz 4. člena tega zakona, Urad pa evidence o transakcijah iz 10. člena tega zakona.
Organi carinske uprave vodijo evidence o prenosu gotovine in čekov čez državno mejo.
26. člen
Evidence transakcij iz prvega odstavka 25. člena tega zakona obsegajo naslednje podatke:
– firma in sedež pravne osebe, ki opravlja transakcijo, oziroma za katero se opravlja transakcija,
– ime, priimek, stalno prebivališče, rojstne podatke, poklic delavca ali pooblaščenca, ki za pravno osebo opravlja transakcijo in številko dokumenta ter naslov izdajatelja,
– ime, priimek, stalno prebivališče, rojstne podatke, poklic fizične osebe, ki opravlja transakcijo oziroma za katero opravlja transakcijo in številko dokumenta ter naslov izdajatelja,
– namen transakcije ter ime oziroma firmo in sedež stranke, ki ji je transakcija namenjena,
– datum transakcije,
– znesek transakcije,
– valuta, v kateri se opravlja transakcija,
– način izvedbe transakcije.
Podatki iz prve alinee prejšnjega odstavka za domače pravne osebe se vnesejo v evidenco na podlagi podatkov iz sodnega registra.
Evidence iz drugega odstavka 25. člena obsegajo naslednje podatke: ime, priimek in stalno prebivališče.
Evidence transakcij iz druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena obsegajo tudi posebno kodo, ki jo s predpisom določi vlada.
IV. KAZENSKE DOLOČBE
27. člen
Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma posameznik, ki opravlja samostojno dejavnost, če:
– ne identificira stranke, ki zahteva transakcijo, odpira račun ali vzpostavlja trajno poslovno razmerje (4. člen),
– Uradu ne pošlje predpisanih podatkov ali jih ne pošlje v določenih rokih (prvi in drugi odstavek 10. člena ter prvi in četrti odstavek 12. člena),
– uporablja podatke, pridobljene v zvezi z izvajanjem nalog po tem zakonu, v nasprotju z 22. členom,
– ne vodi evidenc (25. člen),
– evidence ne vsebujejo podatkov iz 26. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28. člen
Določbe tega zakona v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij izvajata Služba družbenega knjigovodstva in Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo.
V primeru lastninskega preoblikovanja podjetja z notranjim odkupom ali večanjem lastninskega kapitala, Služba družbenega knjigovodstva ravna v skladu z 10. členom, kadar posamično nakazilo gotovine za nakup delnic na privatizacijski podračun podjetja presega v 10. členu določeno vrednost.
V primeru lastninskega preoblikovanja podjetja s prodajo delnic podjetja, Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo ravna v skladu z 10. členom, kadar posamično nakazilo gotovine za nakup delnic na privatizacijski podračun Sklada Republike Slovenije za razvoj presega v 10. členu določeno vrednost.
29. člen
Metodologijo iz drugega odstavka 16. člena tega zakona predpiše vlada v 60 dneh po uveljavitvi zakona.
Minister, pristojen za finance, izda predpis iz 5. in 10. člena tega zakona v 30 dneh po uveljavitvi zakona.
30. člen
Organizacije morajo prilagoditi svoje poslovanje določbam 16., 19. in 25. člena tega zakona najkasneje v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.
31. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 715-02/93-2/2
Ljubljana, dne 8. junija 1994.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Herman Rigelnik l. r.
