Na podlagi 31. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84), zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90)," zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90) in na podlagi strokovnega priporočila za pripravo prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin v prehodnem obdobju (Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora avgust 1991) je Skupščina občine Brežice na 27. seji vseh zborov dne 29. 9. 1993 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Brežice v letu 1993
1. člen
Ta odlok ureja spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Brežice za obdobje 1986-2000, objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 41/87 ter srednjeročni plan občine Brežice za obdobje 1986-1990 objavljenega v Uradnem listu SRS, št. 41/87, 13/91 ter srednjeročnega plana občine Brežice za obdobje 1986-1990 objavljenega v Uradnem listu SRS, št. 41/87, 8/88, 13/91.
DOLGOROČNI PLAN
2. člen
Pri dolgoročnem planu ostanejo poglavja 1 – 3 nespremenjena, črta se poglavje 4 in 5 ter v celoti zamenja prostorski del, to je poglavje I. do X. z novim poglavjem 4.
3. člen
Sestavni del sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana je naslednje gradivo:
I. Kartografski del 1
Kartno gradivo v merilu 1:25.000 in 1:50.000:
1. zasnova kmetijstva, gozdarstva in območij poselitve
2. zasnova vodnega gospodarstva
3. zasnova rudnin
4. zasnova naravne in kulturne dediščine
5. zasnova rekreacije v naravnem okolju
6. zasnova sanacij
7. zasnova poselitve in zasnova funkcij naselij v omrežju naselij
8. zasnova prometnega omrežja
9. zasnova omrežja zvez.
10. zasnova energetskega omrežja
11. zasnova načinov urejanja prostora
12. zasnova osnovne rabe prostora
II. Kartografski del 2
Kartno gradivo urbanističnih zasnov za Brežice in Dobovo (merilo 1:5.000) in ureditvenega območja naselij in druga ureditvena območja s prikazom na kartah v merilu 1:10.000.
III. Kartografska dokumentacija
Na preglednem katastrskem načrtu, v merilu 1:5.000 v obsegu predpisane vsebine.
IV. Tekstualni del sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana v letu 1993
4. člen
4. USMERITVE IN STRATEGIJA UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA
4.1. VARSTVO IN RABA DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA
4.1.1. Kmetijska zemljišča:
4.1.1.1. Cilji:
Pri bodočem razvoju kmetijstva bomo upoštevali naslednje usmeritve:
– Izraba prostora za nekmetijske namene se načrtuje na slabših zemljiščih, ki za kmetijsko rabo niso primerne ali so za tako rabo manj primerne.
– Spodbujanje k visoko produktivnem tržno usmerjenem sadjarstvu, vinogradništvu, živinoreji in poljedelstvu ob upoštevanju in ohranjanju ekološkega ravnovesja v naravi in v skladu z Zakonom o varstvu okolja.
– Varovanje kmetijskih zemljišč pred erozijo in plazovi ter ohranjanje rodovitnosti zemljišč.
– Izboljšava in revitalizacija zemljišč in posestne strukture z izvedbo agrarnih operacij.
4.1.1.2. Razvojne naloge:
Občina Brežice ima skupno 26.852 ha površin. Po spremembi kategorizacije in prerazvrstitve kmetijskih zemljišč v letu 1992 je 13.023 ha kmetijskih zemljišč, ki so temelj proizvodnje hrane v občini Brežice in 2874 ha kmetijskih zemljišč 2. območja.. Gozdnih_zemljišč je 9.376 ha ter pozidanih površin 1.347 ha.
Razlika 232 ha površin je namenjenih pozidavi v urbanističnih območjih naselij.
Na območju občine se predvidevajo obsežne agrooperacije:
osuševanje (4937 ha), namakanje (2041 ha), nižinske agromeliroracije (1626 ha), hribovite agromelioracije (50 ha), agromelioracije – trajni nasadi (1682 ha), komasacije (5308 ha).
Osuševanje
Dečno selo 15 ha
HMZ Sp. Sotla 1755 ha
Dobovsko polje I 540 ha
Dobovsko polje II 478 ha
Brežiško polje 255 ha
Piršenbreg 16 ha
Bukošek 416 ha
Čateško polje 224 ha
Krško polje – Pirošica 296 ha
Zg. Močnik 196 ha
Sela 248 ha
Globoko 111 ha
Župelevec 117 ha
Krško polje – Vrbi na 270 ha
Namakanje
Dobovsko polje I 400 ha
Brežiško polje, Vrbina, Dramlja 300 ha
Krško polje, Cerklje, Pirošica,
Krška vaš 790 ha
Čateško polje 100 ha
Čatež l ha
Gabernica – Globoko 153 ha
Curnpvec 27 ha
Krško polje- Vrbina, Krška vas,
Skopice 270 ha
Nižinske agromelioracije
Dobovsko polje 440 ha
Krško polje B+ 350 ha
Čateško polje 210 ha
Brežiško polje – Sp. Močnik 73 ha
Krško polje – Vrbina,
Brežiško polje – Šentlenart 493 ha
male agromelioracije 60 ha
Hribovite agromelioracije
Vrhovnica – Podgorje 30 ha
Mali Cirnik 20 ha
89583. izdal MSNZ Ljubljana. s-36232a
Agromelioracije – trajni nasadi:
Orešje 26 ha
Drenovec 33 ha
Janeževa gorica 44 ha
Podgorje 3 ha
Pečice – Križe 60 ha
Sromlje – Pečice 70 ha
Pavlova vas 46 ha
Pišece 66 ha
Brezovica 31 ha
Stara vas, Bojsno 40 ha
Piršenbreg 94 ha
Mali vrh 37 ha
Volčje 70 ha
Zg. Močnik 158 ha
Artiče 150 ha
Globoko 57 ha
Vrhje 70 ha
Kapele 42 ha
Zakot 27 ha
Vitovc 17 ha
Čatež 38 ha
Nova vas 41 ha
Cirnik 41 ha
Dobeno 83 ha
Straža 78 ha
Stankovo 79 ha
Piroški vrh 80ha
Vrhova vas 23 ha
Ponikve 62 ha
Gadova peč 16 ha
Komasacije
Dečno selo 15 ha
HMS Sp. Sotla. 1755 ha
Zg. Močnik 196 ha
Dobovsko polje. 980 ha
Brežiško polje – Vrbina 493 ha
Sela 248 ha
Krško polje – Vrbina 350 ha
Krško polje – Pirošica,
Krško polje – Črešnjice
- Skopice 437 ha
Globoko 111 ha
Čateško polje 350 ha
Gabernica 256 ha
Župelevec 117 ha
Agromelioracije se bodo izvajale etapno v skladu z interesi lastnikov.
Kot investitorji planiranih posegov nastopajo lastniki kmetijskih zemljišč, združenja kmetov in kmečke zadruge.
Za vse agrooperacije je obvezna izdelava ureditvenih načrtov in presoja ranljivosti okolja;
4.1.2. Gozdovi 4.1.2.1. Cilji
Na področju gozdarstva bomo upoštevali naslednje usmeritve:
– učinkovito gospodarjenje z gozdovi,
– varovanje gozda
– zavarovanje območij gozdnih zemljišč
– gojenje gozdov, da se okrepijo proizvodne sposobnosti in bio-ekološke stabilnosti in smotrno gospodarjenje z njimi
– načrtna vlaganja v osnovno in razširjeno reprodukcijo
– gradnja gozdnih komunikacij
– raziskava in ugotavljanje vzrokov sušenja gozdov. Na območju občine je 8.679 ha lesno proizvodnih gozdov in varovalni gozd v Podgorju (13 ha).
Območje starega gozda v Dobravi je predvideno za razglasitev gozda s posebnim namenom.
4.1.2.2. Razvojne naloge:,
Predvideno je preoblikovanje plantažnega nasada topolov v avtohtonejšo obliko gozda, in sicer v obmestnem pasu Brežic (Vrbina do Močnika).
V državnih gozdovih je predvidena izkoriščenost rastiščnih potencialov in proizvodnje čim kvalitetnejšega lesa.
V čiste gozdove listavcev se bo uvajal določen delež iglavcev (do 30%) za povečanje ekonomskega učinka, medtem ko se bo v gozdovih iglavcev povečal delež listavcev.
V vseh malodonosnih gozdovih (42% vseh zasebnih gozdov) so predvidene melioracije.
Obstoječe naravno stanje je potrebno ohraniti v gozdovih s posebnim namenom. V gozdovih, kjer je lesno proizvodna funkcija omejena, so predvideni ukrepi za krepitev varovalne vloge teh gozdov. Na območju občine se predvideva izgradnja ca. 10 ha gozdnih cest.
4.1.3. Rudnine
4.1.3.1. Cilji:
Na območju občine bomo na področju raziskave in eksploatacije sledili naslednjim ciljem:
– varovali območja rudnin
– zavarovali in sanirali območja eksploatacij.
Na območju občine se nahajajo naslednje rudnine: kremenčev pesek (Bizeljsko, Orešje in območje severno od naselij Globoko, Dečno selo), lignita (severno od naselij Globoko, Dečno selo), dolomit (Globočice, Bizeljsko), gramoza (Vrbina – območje zajezitve, Pišece, Boršt, Zašap, Prilipe), apnenci (Velika Dolina, Pečice) in glina Globoko.
Za vsa območja izkoriščanja rudnin je obvezna sanacija teh območij v skladu s predpisi.
4.1.3.2. Razvojne naloge:
Na območje gramoznice Boršt je predvidena prestavitev tehnične enote Komunalno stanovanjskega podjetja iz sedanje lokacije v Brežicah, ter ureditev ribogojnice, za potrebe kmetijstva.
Predvideno je nadaljnje črpanje gramoza na raziskanih območjih bodočih HE (Brežice, Mokrice).
V primeru, da ne bo prišlo do zajezitev HE je; del gramoznic predviden za športno rekreacijske namene, del gramoznih jam v katerih se zadržuje talna voda pa za namakanje kmetijskih zemljišč oziroma za ekološko ustrezne gospodarske dejavnosti.
4.1.4. Vodni viri
Na območju občine sta z odloki zavarovana dva vodna vira (Brezina in Čateške Toplice). Na osnovi že izdelanih strokovnih podlag se pripravlja zavarovanje vodnega vira Glogov Brod.
Razvojne naloge:
Prioritetno bomo zavarovali vse pomembnejše vodne vire. Predvidena je raziskava vodnih virov na območju severnega in južnega dela občine.
Na območju občine sta med pomembnejše vodne vire uvrščeni podtalnici Krško – brežiškega polja in Glogov Brod ter vodni viri Čateške Toplice, Prilipe, Mokrice, Duplo – Pišece in Pečice (vrtina Močnik).
Za obstoječe vaške vodovode se izdela podzemni kataster in preda v upravljanje javnemu podjetju.
4.1.5. Naravna in kulturna dediščina
V občini se nahajajo naslednja zavarovana območja in objekti, ki so zavarovani z naslednjimi dokumenti:
– Zakon za zgodovinsko območje Spominski park Trebče v letu 1981 (Zakon Uradni list SRS, št. 1/81) in v letu 1988:
– Odlok o razglasitvi grajskega kompleksa Mokrice z varovanim območjem za naravno znamenitost in kulturni spomenik (Uradni list SRS, št. 42/88) - novelacija.
– Odlok o razglasitvi starega mestnega jedra Brežice za kulturni spomenik (Uradni list SRS, 42/88) in
– Odlok o razglasitvi območja Šentvid – Malence za kulturni spomenik (Uradni list SRS, št. 42/88).
Na območju občine Brežice so zavarovani še: 3 spomeniki oblikovane narave (SON). 15 zgodovinskih spomenikov, 7 umetnostnih in 3 etnološki spomeniki ter zgodovinski spomenik – spominsko znamenje v Curnovcu ter domačija Križe št. 5.
Razvojne usmeritve:
– priprava strokovnih podlag za zavarovanje in sprejetje, aktov za območja naravne in kulturne dediščine
– uveljavljanje varstvenih interesov pri odločanju načinov gospodarjenja in urejanja v prostoru na območju naravne in kulturne dediščine, ki ni predvidena za razglasitev in oblikovanje pogojev za realizacijo planskih odločitev
– pri izdelavi prostorsko izvedbene dokumentacije je potrebno upoštevati strokovne podlage pristojnih služb.
4.1.5.1. Naravna dediščina
Na območju občine je opredeljenih 26 naravnih spomenikov in pet spomenikov oblikovne narave.
Seznam naravnih spomenikov, predlaganih za razglasitev:
območja dolin – Dramlje, Bregane (nad Grdanjci), Močnika (nad Zg. Pohanco) in Globočice; Ajdovska jama, jama Lisična, jama na Grohotih, jama Dupla in jama Kreščak, Bušečke Toplice in stare Toplice v Bušeči vasi in Čatežu; reka Krka, rastišče velikonočnice Goli vrh (Pišece), termofilno pobočje s skalnatimi osamelci (Rupe), drevesa lipe v Bizeljski vasi, Dednji vasi Kraški vasi, Cerini in Jesenicah ter drevesa hrasta v Cundrovcu, Gregovcah in Dednji vasi.
Območje Jovsev je v dolgoročnem planu opredeljeno kot naravni spomenik.
– Dolgoročne razvojne usmeritve na področju varstva naravne dediščine:
* Za posege na območju, ki so pomembna kot naravni eko sistem je potrebno izdelati strokovne podlage pristojnega zavoda in'presojo ranljivosti prostora.
* ohranjali bomo območja z biotopsko vlogo in usklajevali z ostalimi dejavniki v prostoru.
4.1.5.2. Kulturna dediščina
Na območju občine je evidentiranih 24 arheoloških spomenikov, 60 zgodovinskih, 57 umetnostnih ali arhitekturnih in 27 etnoloških spomenikov ter po štirje urbanistični in tehnični spomeniki.
V prvi planski etapi so predvideni za zavarovanje naslednji pomembnejši kulturni spomeniki:
arheološko območje Dobova, Spomenik padlim domačinom Globoko, p.c. žalostne matere božje Bušeča vas, grad Pišece, Bizeljski grad, Curnovec hiša št. 29, Kapele hiša št. 53, Mostec hiša št. 36, Podgorje hiša št. 67, Stankovo – vinski hrami, Stojanski vrh št. 8 in Volčje. hiša št. 36.
Za preostalih 131 drugih kulturnih spomenikov, ki še niso zavarovani, se bodo odloki za razglasitev pripravili v drugi planski etapi.
– Dolgoročne razvojne usmeritve na področju kulturne dediščine:
* arheološke spomenike in dediščino varujemo kot primere pričevanja najstarejših prebivalcev v naših krajih
* zgodovinske spomenike je varovati in ohranjati v njihovi čim večji avtentičnosti
* varovati je najstarejše objekte v občini, ki dajejo pokrajini svojevrsten pečat in so pomembni za poznavanje razvoja umetnosti in arhitekture
* ohranjati in varovati primerke ljudskega stavbarstva in tehnične kulture
* poseg na območjih ali objektih kulturne dediščine je možen ob upoštevanju strokovnih podlag, ki jih pripravi pristojni zavod.
4.2 VARSTVO OKOLJA
Pri usmerjanju urbanega razvoja je potrebno ohranjati čimbolj prvobitno naravno okolje. Skladno s tem temeljnim ciljem je preprečevati onesnaženje okolja na izvoru samem in izdelati sanacijske programe ter sanirati obstoječe izvore onesnaženja. – 4.2.1 Onesnaženost zraka:
Predvideva se izdelava katastra onesnaževalcev zraka in meritve onesnaženosti zraka. Na tej osnovi pa bomo pristopili k sanaciji obstoječih emisij v ozračje.
4.2.2 Onesnaženost vodotokov, vodnih virov:
Na območju občine Brežice je reka Sava v 3 do 4 kakovostnem razredu glede onesnaženosti, Krka na območju Krške vasi v 2 do 3 kakovostnem razredu in Sotla pretežno v drugem kakovostnem razredu. Z republiškim dolgoročnim planom na območju občine Brežice ni opredeljene obvezne sanacije, za kar pa je obvezna sanacija nujno potrebni pogoj tudi v primeru izgradnje HE na Savi. 4.2.3 Dolgoročne usmeritve vodnega gospodarstva:
* zmanjšanje onesnaženosti na najbolj ogroženih odsekih, preprečevanje slabšanja zmerno onesnaženih ali še neonesnaženih vodotokov
* varovanje pred onesnaženjem vodnih virov, zlasti na kraških območjih (dolina Krke) in na območjih podtalnice (Krško – brežiško polje)
* spremljanje kakovosti površinskih in podzemnih voda
* gradnja čistilnih naprav
* ureditev sistema odvajanja in čiščenja celotnih območij Brežic z okolico, Sotle in Čateškega polja (zaščita podtalnice, gradnja visokovodnega obrambnega sistema, predhodni ukrepi v zvezi z HE)
* varno ravnanje z odpadki vseh vrst in preprečavanje njihovega nekontroliranega odlaganja v prostoru ter sanacija obstoječih črnih odlagališč.
Z izgradnjo komunalne deponije na temeljih sodobne tehnologije bomo preprečili divja odlaganja odpadkov, obstoječa črna odlagališča pa ustrezno sanirali.
Spodbujali bomo razvoj sodobnih energetsko in surovinsko varčnih ter čistih tehnologij. Vse naložbe, bomo presojali tudi s stališča vpliva na okolje.
V kmetijstvu bomo upoštevali načela varovanja okolja, še posebej površine nad podtalnico
– Onesnaževanje š strani prometa bomo zmanjšali z izgradnjo cest, ki bodo omogočile tekoč, promet, stanovanjska območja pa zavarovali pred tranzitnim prometom in prekomernim hrupom.
– Kot prioritetna naloga na področju varstva okolja je izdelava študije vplivov bodočih hidroelektrarn na okolje (podtalnica, termalna voda) in presoje ranljivosti na obstoječe in predvidene ureditve v tem prostoru (ureditvena območja, avtocesta, magistralna železniška proga, plinovod, naravna in kulturna dediščina, mejni prehodi).
– Za sanacijo in izkoriščanje rudnin (kremenčev pesek, lignit) na območju Globokega je potrebno izdelati ustrezno študijo vplivov na okolje. Predviden je sanacijski program za območje kamnoloma Pišece.
4.3. USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITEV IN NASELIJ:
Smotrno urejanje prostora je pogojeno z načrtnim in usklajenim razporejanjem dejavnosti in razvojnih centrov v prostoru. Temeljni cilj usmerjanja prostorskega razvoja je ohranitev in razvoj takšnega delovnega in bivalnega okolja, ki bi omogočal skladen razvoj vseh dejavnosti v prostoru na eni strani, na drugi strani pa racionalno koriščenje neobnovljivih naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja ter naravnih in ustvarjenih vrednot.
4.3.1. Strategija razvoja poselitve:
Za zagotovitev skladnega razvoja poselitve bomo upoštevali naslednje:
1. Demografski razvoj bo temeljil na zmernem policentričnem razvoju naselij tako, da bo naravni porast prebivalstva ostajal znotraj posameznih krajevnih skupnosti.
2. Za preprečevanje odseljevanja prebivalstva s hribovskih in manj razvitih območij občine bomo zagotovili boljšo izgradnjo infrastrukturnega omrežja in možnost ustanavljanja manjših obratovalnic.
3. Dejavnosti v prostoru bomo usmerjali tako, da bodo le-te imele čim manjši negativen vpliv na okolje.
Za izboljšanje sedanjih negativnih vplivov na okolje (onesnaževanje vode, zraka, degradirana območja) bomo izdelali ustrezne sanacijske programe ter izvajali ukrepe in sanacije.
4. Z revitalizacijo vaških jeder bomo obnovili star gradbeni fond ter tako omogočili vitalnost ruralnih naselij.
4.3.2. Operativne usmeritve za razvoj naselij:
Pri usmerjanju razvoja naselij je potrebno doseči predvsem kvaliteten premik v procesu urbanizacije.
Skladen in načrten razvoj naselij in njihovo ureditev bomo zagotavljali predvsem z:
– učinkovito uporabo obstoječih stavbnih zemljišč – prenavljanjem in izboljšanjem obstoječega stavbnega fonda.
– dvigom komunalnega standarda
– izboljšanjem prometnih povezav v naseljih in med naselji
– učinkovitimi telekomunikacijskimi zvezami
– pri razvoju naselij bomo usmerjali gradnjo k zapolnjevanju in prenovi obstoječih naselij
– naselja bomo oblikovali skladno s pogoji, ki izhajajo iz raznolikosti kulturno krajinskih sistemov kot zaokroženih planskih enot.
Najmočneje se bo razvijal občinski center, ki je obenem tudi središče ožjega regionalnega pomena. V sorazmerju naravne rasti naselij in zaledja se bodo razvijali centri Dobova in Bizeljsko ter manjši centri ožjih gravitacijskih območij Pišece, Globoko, Artiče, Kapele, Cerklje, Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem.
Večji razvoj je predviden za naselja v dolinskih območjih Save, Krke in Sotle.
Večji poudarek bo dan prenovi v obstoječih naseljih in še posebej v tistih, ki so spomeniško varovana.
Trgovsko ponudbo na višji ravni bomo razvijali v občinskem centru in pomembnejših, lokalnih središčih. Najosnovnejšo preskrbo je potrebno razvijati oziroma dopolnjevati v naseljih – lokalnih središčih in sedežih krajevnih skupnosti.
V lokalnih središčih naj bi bile večnamenske dvorane, vsi pomembnejši lokalni centri naj bi imeli kulturni dom, osrednji kulturni dom z večjo kapaciteto pa le občinski center.
4.3.3. Raba prostora
Za vsa zemljišča v občini bomo opredelili njihovo funkcijo.
V prostoru ne bo mogoče posegati če v dolgoročnem planu ne bo opredeljena zasnova organizacije dejavnosti v prostoru in zasnova namenske rabe prostora.
Pri usklajevanju navzkrižnih interesov, ki jih povzroča gospodarski in racionalni razvoj pri namenski rabi prostora bomo upoštevali obvezna izhodišča občine.
Pri presojanju možnih posegov bomo upoštevali:
– Pri usklajevanju navzkrižnih interesov med varovanjem dobrin splošnega pomena in infrastrukturnimi posegi bomo primerjali in vrednotili rešitve s stališča posameznih infrastrukturnih dejavnosti z rešitvami, ki v celoti ali najbolje varujejo dobrine splošnega pomena.
– pri usklajevanju navzkrižnih interesov med varovanjem in -rabo dobrin splošnega pomena in poselitvijo bomo upoštevali vlogo naselja v omrežju naselij, njegovo opremljenost s. potrebnimi dejavnostmi in možnost za realizacijo teh dejavnosti na obstoječih stavbnih zemljiščih.
– za degradirana območja (komunalne deponije) bomo pripravili sanacijske programe.
Na 1. Območju kmetijskih zemljišč so dopustne gradnje objektov za potrebe kmetijstva skladno z 11. in 15. členom zakona o kmetijskih zemljiščih pod pogojem, da je ta gradnja usklajena z varovanjem in rabo dobrin splošnega pomena kakor tudi z osnovnim konceptom poselitve (oblikovanje naselij, infrastrukturna opremljenost).
V bodoče bo vsa poselitev usmerjena v opredeljena ureditvena območja naselij in druga ureditvena območja. S srednjeročnimi plani občine bomo zagotovili pripravo in sprejem prostorskih izvedbenih aktov za načrtno izgrajevanje v ureditvenih območjih. Za odprti prostor se bodo izdelale strokovne podlage in prostorsko ureditveni pogoji. Prioritetno se bo izdelala urbanistična zasnova za naselje Bizeljsko kot dopolnitev tega dolgoročnega plana.
4.4. ZASNOVA ORGANIZACIJE DEJAVNOSTI V PROSTORU IN ZASNOVA POSELITVE
4.4.1. Omrežje naselij in funkcije naselij v omrežju naselij
Skladno s planirano tipologijo naselij v občini in prostorskimi možnostmi je opredeljena zasnova sistema naselij. Funkcije naselij so opredeljene glede na oskrbne in storitvene ter proizvodne dejavnosti posameznih naselij.
V občini je 12 naselij s centralnimi funkcijami, vsa ostala naselja so pretežno ruralna naselja z manj kot 200 prebivalci. Iz vidika oskrbnih in storitvenih dejavnosti so naselja opredeljena kot lokalna oskrbna središča-, pomembnejša lokalna oskrbna središča in središče ožjega regionalnega pomena:
– kot lokalna oskrbna središča so opredeljena naslednja naselja: Pišece, Globoko, Artiče, Kapele, Cerklje, Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem
– kot pomembnejša lokalna središča, ki oskrbujejo več krajevnih skupnosti sta naselji Dobova in Bizeljsko
– Brežice so središče regionalnega pomena in obenem občinsko središče.
Iz vidika proizvodnih dejavnosti so naselja razvrščena v:
– naselja z enim industrijskim obratom ali večjo obrtno proizvodnjo z nad 50 zaposlenimi: Krška vas, Globoko in Jesenice
– naselji z dvema do tremi obrati do največ 1.500 zaposlenimi v industriji sta Dobova in Bizeljsko
– naselje z večjimi obrati s skupno največ 3.000 zaposlenimi v industriji so Brežice
Združene funkcije imajo naselja Brežice – Krško in Brežice – Čatež (s Čateškimi Toplicami).
Med temi naselji je prisotna dnevna migracija tako zaposlenih, dijakov, kot tudi ostalega prebivalstva. V Brežicah so združene številne skupne funkcije – na višji ravni oskrbe v pogledu zdravstva (bolnišnica), srednjega izobraževanja, kulturno in športno rekreacijske ter turistično – zdraviliške dejavnosti (Čateške Toplice, Mokrice); medtem ko je Krško izrazito industrijsko središče, v pogledu srednjega izobraževanja pa vključuje le tehnično usmeritev.
4.4.2 Zasnova poselitve
– Zasnova stanovanjskih območij:
V občini se bo po dolgoročni planski projekciji število prebivalcev povečalo od 25.437 na 26.100 leta 2000, število stanovanj pa od 7.521 na 7.736 leta 2000.
Tudi v bodoče je predviden večji porast tako števila prebivalcev (nad 900) kot stanovanj (nad 270) v Brežicah, zmerni porast pa v Dobovi in Bizeljskem ter Jesenicah manjše povečanje števila stanovanj je predvideno v naseljih Krška vas, Artiče in Cerklje. V vseh ostalih pa se ohranja pretežno obstoječe stanje.
– Zasnova območij za proizvodne dejavnosti in obrtno dejavnost:
Povečanje števila delovnih mest pa je predvideno od 6.227 na 6.752 leta 2000. Večji porast je predviden v Brežicah (nad 200), zmerni porast (do 100) pa v naseljih Dobova, Bizeljsko, Jesenice, Krška vas in Čatež.
Večje nove površine za proizvodno in obrtno dejavnost so opredeljene znotraj ureditvenega območja Brežic na območju Šentlenarta in Brezine ter v ureditvenem območju naselja Dobova.
Mejni prehodi
Na območju občine so naslednji obstoječi mejni prehodi:
Cestni mejni prehod:
Obrežje, Slovenska vas, Rigonce (Dobova), Orešje in železniški mejni prehod Dobova.
Za vsakdanje komunikacije prebivalstva pa se predvidevajo naslednji obmejni prehodi: Nova vas ob Sotli, Stara vas (Bizeljsko), Rakovec, Gregovce in Slovenska vas. Večje nove površine za gospodarski plato (storitvene in obrtne dejavnosti) se predvidevajo na območju cestnega prehoda Obrežje in železniškega prehoda Dobova.
Merila in pogoji za oblikovanje objektov:
Na mejnih platojih so začasno locirani tipski kontejnerji. V najkrajšem času je nujna sanacija tega območja na način, da se namesto začasnih kontejnerjev zgradijo objekti ki arhitektonsko ustrezajo tipiki krajine in okoliškim objektom (vertikalni, horizontalni gabariti, naklon streh). Okolico je potrebno zasaditi z avtohtono vegetacijo. Z vidika varstva okolja pa je nujno zagotoviti varstvene ukrepe za zaščito podtalnice in izgradnjo čistilnih naprav.
– Zasnova območij za razvoj turistično zdraviliške dejavnosti:
Večje ureditveno območje za razvoj teh dejavnosti se nahaja na območju Čateža in Čateških Toplic in na območju Mokric. V Čateških Toplicah se predvideva izgradnja večnamenske športne dvorane ter izgradnja novih oziroma dozidava obstoječih hotelskih objektov, izgradnja centra za zdravstveno prevencijo (Fitness center) ter večnamenske kongresne dvorane, dozidava zdraviliškega doma, dozidavo hotela Terme in izgradnjo Fitness hotela še za 400 ležišč. Na tem območju je že zgrajeno počitniško naselje s 360 objekti, in urejen avto-kamp s 650 enotami.
Sestavni del Term Čatež je tudi grad Mokrice (76 ležišč) z območjem parkovnega gozda ter kobilarno in jahalno šolo kakor tudi urejenim golf igriščem. V bližini naselja Prilipe je obstoječe območje za motokros dirke.
– Družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti:
Te dejavnosti so skoncentrirane v vodilnih naseljih občine in v manjšem obsegu v lokalnih središčih in sedežih krajevnih skupnosti. Omrežje šol ostaja nespremenjeno z izjemo Brežic, kjer je predvidena srednja šola v Šentlenartu s prostori glasbene šole in otroški vrtec v Trnju ter izgradnja osnovne šole. Dograditve oziroma izboljšave obstoječih šol so predvidene v naseljih Dobova, Pišece, Bizeljsko, Globoko, Velika Dolina in Artiče in razširitev glasbene šole v Brežicah ter izgradnja večnamenske dvorane Globoko, kakor tudi v ostalih lokalnih središčih v skladu s potrebami.
Novi objekti otroških vrtcev so predvideni v Brežicah in Dobovi ter Veliki Dolini. V ostalih naseljih se bodo zmogljivosti povečale skladno s potrebami.
Zdravstveno varstvo bo ostalo na višji stopnji oskrbe. Večje preureditve in dozidave zdravstvenih objektov so predvidene v Brežicah in v manjšem obsegu tudi po posameznih naseljih.
Na območju mednarodnega mejnega prehoda Obrežje je predviden gospodarski plato za centralne, oskrbne in storitvene dejavnosti.
V večjih lokalnih središčih so predvidene izgradnje večnamenskih domov.
Preureditve in dograditve objektov za telesno kulturno dejavnost športno – rekreacijsko dejavnost so v večjem obsegu predvidene v Brežicah in na območju Čateških Toplic. Predvidena je izgradnja športne dvorane v Brežicah.
Predvidena je širitev pokopališč in ureditev mrliških vežic v naseljih Vel. Malence, Pišece, Sromlje. Ponikve, Čatež, Dobova ter Orešje, Bušeča vas ter v ostalih naseljih.
– Zasnova namenske rabe prostora:
Na območju občine so opredeljena ureditvena območja naselij in druga ureditvena območja za turistično -zdraviliško dejavnost, športno – rekreacijsko dejavnost, farme in večje infrastrukturne ureditve ter gospodarski mejni plato Obrežje in Dobova, kakor tudi območje za proizvodne in storitvene dejavnosti.
V večjem obsegu so nove poselitvene površine opredeljene le v Brežicah in v malo manjšem obsegu v Dobovi, Bizeljskem in na Jesenicah. Vsa ruralna naselja se ohranjajo v pretežno enakem obsegu ureditvenih območij.
4.4.2.1. Urbanistične zasnove
UZ BREŽICE
1. Skupni interesi in cilji:
V ureditveno območje mesta Brežic, ki obsega 440 ha so vključena naselja Brežice, Brezina, Trnje, Šentlenart in Zakot. Po projekciji se bo leta 2000 število prebivalcev povečalo od 6856 na 7207. Z osamosvojitvijo so Brežice pridobile na razvoju regijskega in državnega pomena. Prostorski razvoj Brežic se bo usmerjal na prenovo že zgrajenih območij, ter na zapolnjevanje in dopolnjevanje pretežno že zgrajenih struktur.
Stavbna zemljišča se opremljajo v skladu z dinamiko urejanja območij za stanovanja, centralne in proizvodne dejavnosti.
Varovanje kmetijskih zemljišč zahteva zgoščevanje obstoječih grajenih struktur in racionalno zazidavo na novih poselitvenih površinah. Istočasno pa bo z urejanjem komunalne infrastrukture potrebno, razrešiti izvennivojska križanja in nadaljevanje obvoznice.
2. Podrobnejše zasnove dolgoročnega razvoja: 2.1. Usmeritve za razvoj dejavnosti: Centralne dejavnosti: (C)
Se razvijajo kot zapolnitev v okviru že obstoječih pozidav ob obvoznici.
Stanovanja in centralne dejavnosti (SC):
Se usmerjajo na območje mestnega jedra. V okviru prenove oziroma revitalizacije le-tega. Delno pa tudi na območje med Milavčevo cesto in Cesto svobode.
Stanovanja (S):
Razvoj stanovanjske gradnje se naj usmerja v zapolnjevanje pretežno zazidanih območij ter prenovo mestnega jedra.
Sočasno pa je predvidena novogradnja na prostih stavbnih zemljiščih v Hrastini in Šentlenartu, kjer so delno že pozidane površine in komunalno opremljeno območje.
Zdravstvo, šolstvo (Z,Š):
Se razvija v okviru obstoječega območja (Z,Š). Nove kapacitete, ki jih bo narekoval razvoj zdravstva, se zagotovijo s povečanjem obstoječih objektov ali dopolnjevanjem v okviru obstoječe grajene strukture.
Nove površine za šolstvo, otroško varstvo in obrobno stanovanjsko pozidavo pa so predvidene v Šentlenartu. V okviru zapolnitev je predvidena izgradnja otroškega vrtca v Trnju.
Športno rekreativne površine (Š,R):
Se usmerjajo na območje obstoječega športnega centra in delno na območje ob obvoznici (C 2/1), kjer se bodo usmerjale tudi ostale centralne dejavnosti (oskrbno storitvene dejavnosti).
Proizvodne dejavnosti (P):
Te dejavnosti se bodo razvijale v okviru obstoječih lokacij, razen na območjih Šentlenarta in Brezine, kjer so predvidene širitve.
Zbirni pregled površin območij urejanja:
-----------------------------------------------------------------------------
Območje urejanja Površina območja
oznaka namembnost obstoječe planirano skupaj
-----------------------------------------------------------------------------
S stanovanja s spremljajočimi dejavnostmi 130.27 6.42 136.69
C centralne dejavnosti 17.72 8.19 25.91
(družbene oskrbne in
storitvene dej.)
SC stanovanja, centralne
dejavnosti 45.91 3.85 49.76
ZŠ zdravstvo, šolstvo,
otroško varstvo 8.04 8.04
Š šolstvo, otroško varstvo 12.08 12.08
ŠR športno rekreativne
površine 4.29 4.29
P proizvodne dejavnosti 51.94 30.01 81.95
SN površine razpršene
Stanovanjske 10.76 10.76
gradnje
K kmetijstvo 110.82 101.82
-----------------------------------------------------------------------------
SKUPAJ 379.75 60.55 440.30
-----------------------------------------------------------------------------
2.2. Usmeritve za prometno opremljanje Nadaljevala se bo izgradnja obvoznice Brežice - Krško. Na osnovi prometne študije je ugotovljena prioritetnost rešitve izvennivojskega križanja in nadaljnja povezava za Krško.
Z izgradnjo magistralne železnice pa se bo rekonstruiralo cestno območje železniške postaje v Brežicah in uredilo ostalo izvennivojsko križanje s prometnicami.
Ostala cestna infrastruktura na območju naselja se bo dograjevala skladno s potrebami in izgradnjo novih območij.
2.3. Usmeritve za komunalno opremljanje: Oskrba z vodo:
Dolgoročne potrebe po vodooskrbi v Brežicah se zagotavljajo iz vodnega zajetja v Glogovem Brodu in zajetjih v Prilipah. Kot rezervno pa je predvideno črpališče v Brezini.
Odvajanje odpadnih voda:
Naselje Brezina ima že zgrajen ločen sistem kanalizacije. Ravno tako se bo zgradil ločen sistem kanalizacije v Šentlenartu.
V centru Brežic je predvidena obnova oziroma novogradnja mešanega sistema kanalizacije. Prednostno se bo zgradil kolektor Brežice – Dobova in čistilna naprava južno od naselja Dobove.
3. Zasnova namenske rabe prostora:
3.1. Območja za poselitev:
Zasnova namenske rabe temelji na dosedanjem razvoju mesta Brežic.
Samo historično jedro je vezano tako kot v preteklosti na centralne dejavnosti in stanovanja. V zadnjem desetletju pa se je močno razvil novi del mesta ob obvoznici Cesti svobode, kjer prevladujejo centralne dejavnosti in delno stanovanja.
Obstoječe površine za stanovanja obsegajo 130.27 ha. Na teh površinah je možna dopolnilna gradnja kot zgostitev obstoječih grajenih struktur in v manjši meri dopolnilna gradnja na prostih, še nezazidanih stavbnih zemljiščih.
Planirane površine za stanovanja obsegajo 6,42 ha in v manjšem delu zgostitev stanovanj na južnem delu mestnega jedra. Vsa navedena območja se urejajo s PIN in predstavljajo kompleksno graditev. Centralne dejavnosti (osebne in storitvene) so se že do sedaj usmerjale na obstoječe območje zahodno od obvoznice.
Pretežni del planiranih površin za centralne dejavnosti je predviden na 8.19 ha ob obvoznici.
Proizvodne dejavnosti, proizvodna obrt in podjetništvo se bodo usmerjali v obstoječe proizvodne komplekse, ki zajemajo 50.44 ha površin, medtem ko je planiranih za te dejavnosti 30 ha (največ v Brezini in delno v Šentlenartu).
Območja, ki niso namenjena poselitvi:
Na območju urbanistične zasnove so tudi območja, ki niso namenjena poselitvi, vendar so vključena v zasnovo zaradi funkcionalne povezanosti poselitvenih območij in varovanj: zlasti območje K3 (vzhodno od obvoznice) ohranja svoj značaj kmetijstva in se ne namenja za poselitev. Območje K1 se v prvi etapi ne namenjajo za poselitev. Ravno tako so izvzeta iz poselitve območja K2, K3 in K4 in ostajajo v kmetijski rabi.
4. Opredelitve za uresničevanje urbanistične zasnove:
4.1.1. Način urejanja:
Območje urbanistične zasnove se ureja s prostorsko izvedbenimi akti (prostorsko ureditvenimi pogoji in prostorsko izvedbenimi načrti.)
Do sprejetja prostorsko izvedbenega načrta se ureja s prostorsko ureditvenimi pogoji tako, da ne bodo posegi ovirali kasnejše realizacije prostorsko izvedbenega načrta.
4.1.2. Območje kompleksne gradnje se ureja s prostorsko izvedbenimi načrti.
4.1.3. Območje prenove in revitalizacije mestnega jedra.
Ureditveni načrt:
SC1 – staro mestno jedro
C4 – ob Savi
4.1.4. Območja -zapolnjevanja obstoječe grajene strukture:
Ureditveni načrt:
C1 – ob obvoznici
C2/1 – ob obvoznici del S4 – Hrastinca
P2/1 – Šentlenart
P1/1 – Brezina del ZŠ – ob Černelčevi cesti
SC2 – Črne
C2/3 – ob Bizeljski cesti
C2/2 – ob obvoznici del P6 – Marof
P5/1 – ob obvoznici
P5/2 – ob Milavčevi
4.1.5. Območja urejanja z zazidalnimi načrti so že realizirana.
del ZŠ – Ob Černelčevi cesti
del S4 – Hrastinca
S6 – Trnje
SZ – Zakot
S5 – Hrastinca
del P6 – Marof
4.1.6. Infrastruktura:
Lokacijski načrti:
– nadaljevanje obvoznice
– izvennivojska križanja
– hitra proga
4.2. Zaporednost urejanja:
Pri zaporednosti se upošteva naslednja prioriteta:
– revitalizacija in prenova mestnega jedra
– zgoščevanje in zapolnjevanje pretežno zazidanih območij
– urejanje novih pretežno nezazidanih zemljišč znotraj strnjene zazidave. Vzporedno pa se mora urejati komunalna infrastruktura, ki je osnova prostorskega urejanja območij.
4.3. Usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine:
Naravna dediščina:
Park ob Bizeljski cesti
Park nad Dobovsko cesto in Ulico pod obzidjem
Kulturna dediščina:
Arheološka dediščina:
prazgodovinske najdbe – predlog
Zgodovinska dediščina:
Cesta prvih borcev 2,3,4,5,7
Pod obzidjem 1
Dobovska cesta 1
Ulica stare pravde 2
Usnjarska pot 1,2
Prešernova cesta 1,3,5,9,11
Umetnostna in arhitekturna dediščina:
Župnijska cerkev Sv. Lovrenca
podružnična cerkev Sv. Roka
podružnična cerkev Sv. Lovrenca
grad Brežice
Prvih borcev 15,20,22,23,48
Kržičnikova ulica
Etnološka dediščina:
Splavarska hiša (1814)
Tehniška dediščina:
železna cestna mostova čez Savo in Krko
vodovodni stolp
brod na Savi
4.4. Podrobnejše usmeritve za urejanje in oblikovanje posameznih območij
A. Dopolnilna gradnja:
P1/2 – Gornji Lenart
P3 – Vrbina P4/4 – Črne
P2/2 – Ob progi
P5/1 – Ob obvoznici
P5/2 – Ob obvoznici
P6 – Ob Milavčevi
P7 – Ob Savi
SC2 – Črne
S1 – Brezina
S2/1 – Ob progi I.
S2/2 – Ob progi II.
S 5 – Hrastinca
S6 – Trnje – Zakot
S7 – Zakot
ZS – ob Černelčevi cesti
SN – Črne
Na območjih, kjer so veljavni izvedbeni načrti, se ureja v skladu z njimi. V območjih za stanovanja, kjer je možna dopolnilna gradnja, naj bodo posegi skladni z osnovno namembnostjo za stanovanja.
Dopustne so spremljajoče oskrbne in storitvene dejavnosti, ki pa ne smejo bistveno vplivati na stanovanjska območja.
B. Prenova in dopolnilna gradnja z večjim obsegom novogradenj in zahtevnejšimi ureditvami:
SC1 – staro mestno jedro.
C2/2 – ob obvoznici
C2/3 – ob Bizeljski cesti
Staro mestno jedro (SC1) se razvija v skladu z ureditvenim načrtom za mestno jedro. Centralna dejavnost ob obvoznici se bodo dopolnjevale v skladu z ureditvenim načrtom.
C. Kompleksne gradnje:
P1/1 – Brezina
P2/1 - Šentlenart
S3 - Šentlenart
Š – Šentlenart
C1– ob obvoznici
C2/1 – ob obvoznici
Območja za stanovanja se bodo dopolnjevala ob obvoznici (S4) in v Šentlenartu (Š) in delno S3, kjer bodo dosegla gostoto 130 preb/ha (individualne stanovanjske hiše do blokovne pozidave P + 2 ter P + 4).
UZ Dobova
1. Skupni interesi in cilji:
Prostorski razvoj Dobova se bo usmerjal na urejanje obstoječih oziroma zapolnjevanje in dopolnjevanje, pretežno že zgrajenih območij. Sočasno se bo z dograjevanjem naselja Dobova urejala komunalna in prometna infrastruktura (izvennivojsko križanje, ceste z železniško progo, kanalizacija....).
2. Podrobnejša zasnova dolgoročnega razvoja: 2.1. Usmeritve za razvoj dejavnosti: Centralne dejavnosti:
Se razvijajo v okviru obstoječih površin namenjenih za centralne dejavnosti.
Stanovanja in centralne dejavnosti:
Se usmerjajo v obstoječe območje prenove oziroma revitalizacije starega jedra Dobove in pretežno pozidanih površin južno od proge. Vzporedno pa je predvidena. dopolnilna gradnja kot zgoščevanje naselja med obstoječo pozidavo ob progi in osnovno šolo na severu.
Stanovanja:
Razvoj stanovanjske gradnje se usmerja v zapolnjevanje obstoječe grajene strukture na pretežno zazidanih območjih. Vzporedno pa bo potekala nadaljnja pozidava območja Dobova sever, kjer je gradnja stanovanj delno že realizirana z zazidalnim načrtom. Na območju S2 je predvidena bencinska črpalka za oskrbo naselja Dobova.
Proizvodne dejavnosti:
Proizvodne dejavnosti so razporejene na območje pozidanih površin ob železniški progi. Predvidena je delna zapolnitev proizvodnih dejavnosti južno od železniške proge (del P4) in širitev le-teh na območje opuščenih gramoznic (del P4).
Zbirni pregled površin območij urejanja
-----------------------------------------------------------------------------
Območje urejanja Površina območja
oznaka namembnost obstoječe planirano skupaj
-----------------------------------------------------------------------------
s stanovanja s spremljajočimi dejavnostmi 25.47 3.80 29.27
C centralne dejavnosti
(družbeneoskrbne in storitvene dej.) 7.16 7.16
SC stanovanja, centralne
dejavnosti 47.13 9.00 56.13
P proizvodne dejavnosti 32.62 11.38 44.00
K kmetijstvo 9.59 9.59
-----------------------------------------------------------------------------
SKUPAJ 121.90 24.18 146.08
-----------------------------------------------------------------------------
2.2. Usmeritve za prometno opremljanje: Predvidena je preureditev celotnega območja železniške proge z izgradnjo magistralne železniške proge in ureditev križanj cest z železniško progo.
2.3. Usmeritve za komunalno opremljanje:
Oskrba z vodo:
Dobova je priključena na centralni sistem vodooskrbe z Brežicami.
Odvajanje odpadnih voda:
Za Dobovo je predvidena izgradnja mešanega sistema kanalizacije. Prednostna usmeritev pri rešitvi odvajanja odpadnih voda je izgradnja kolektorja in čistilne naprave južno od Dobove.
3. Zasnova namenske rabe prostora:
3.1. Območja za poselitev:
Zasnova namenske rabe temelji delno na dosedanjem razvoju naselja Dobove, kakor tudi na planiranem razvoju novo nastale meje s Hrvaško.
Stanovanjska območja:
So razporejena severno in južno od obstoječe železniške proge in starega jedra Dobove.
Obstoječe površine za stanovanja obsegajo 29.27 ha.
Na teh površinah je možna dopolnilna gradnja zlasti na območju Dobove – sever.
Stanovanjska območja in centralne dejavnosti:
Obstoječe površine le-teh se nahajajo v pretežni meri na južni strani proge in starem jedru Dobove.
Predvidena pozidava za stanovanja in centralne dejavnosti pa se nahaja med obstoječo pozidavo na jugu in Osnovno šolo na severu.
Centralne dejavnosti:
Obstoječe površine centralnih dejavnosti obsegajo 7,16 ha. Planirane širitve teh dejavnosti se usmerjajo na gospodarski plato v Dobovi izven urbanistične zasnove.
Proizvodne dejavnosti:
Se usmerjajo v obstoječe območje za proizvodne dejavnosti, ki obsega 32,62 ha. Planirane površine za proizvodno dejavnost pa so predvidena na 11.38 ha največ na območju opuščenih gramoznic.
3.2. Območja, ki niso namenjena poselitvi:
V okviru urbanistične zasnove so zaradi funkcionalne povezanosti poselitve območij zajeta območja, ki niso namenjena poselitvi, in sicer:
K1 Veliki Obrež
K2 Veliki Obrež
K3 Dobova
K4 Dobova
K5 Dobova
K6 Mihalovec
4. Opredelitve za uresničevanje urbanistične zasnove:
4.1. Način urejanja:
Območje urbanistične zasnove se ureja s prostorsko ureditvenimi pogoji, in s prostorsko izvedbenimi načrti (veljavnimi in predvidenimi)
Območje kompleksne gradnje naj se urejajo s prostorsko izvedbenimi načrti, in sicer:
Območje revitalizacije in obnove starega jedra:
Ureditveni načrt:
SC – staro jedro Dobove
C4 – staro jedro Dobove
P3 – Nad progo
SC2 – Ob progi
Zazidalni načrti:
S1 – Dobova sever
P4 del – Ob progi
SC3 – Ob kapelski cesti
Lokacijski načrti:
P3: – nad progo
– izven nivojskega križanja ceste in železniške proge
– železniška proga
4.2. Zaporednost urejanja:
Pri zaporednosti posameznih območij se upošteva naslednja prioriteta:
– ureditev komunalne infrastrukture
– revitalizacija in prenavljanje starega jedra
– zgoščevanje in dograjevanje središča Dobove
– urejanje novih, pretežno nezazidanih zemljišč znotraj zazidalnih območij
– urejanje novih površin na robu naselja
4.3. Usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine:
Kulturna dediščina:
Arheološka dediščina:
arheološko območje Dobove – predloga
Umetnostni spomeniki:
Župnijska cerkev Imena Marijinega – predlog
Območje dediščine:
Vaško jedro Mihalovec – predlog
4.4. Podrobnejše usmeritve:
Za urejanje in oblikovanje območij:
A. Dopolnilna gradnja: C1 Sela
SC1 Gaberje SC4 Veliki Obrež SC7 Dobova
S2 Ob progi Pl Ob progi
P2 Dobova – sever
S3 Mihalovec
Oblikovno naj novi objekti ne bodo v nasprotju s podobo naselja Dobova. Novi objekti naj ne presegajo obstoječih manjših objektov v okolici.
V območjih za Slovenijo so dopustne spremljajoče oskrbno storitvene dejavnosti, ki pa ne smejo bistveno vplivati na stanovanjska območja.
B. Prenova in dopolnilna gradnja: SC5 Staro jedro Dobove
C2 Staro jedro Dobove
S1 Dobova – sever
P3 Nad progo
Usmeritve so enake kot pod A. Večji poudarek pa bo dan skladnem prenavljanju npr. obstoječih objektov in iskanju oblikovne identitete.
Urejanje območij v centru (SC5, C2 in SC6, SC2, del SC3) naj bo po vsebini skladno z razvojem centra naselja (poslovno stanovanjski prostori) z oskrbnimi funkcijami). Na območju SC2 in SC3 je potrebno upoštevati izvennivojska križanja.
C Kompleksna gradnja:
del SC3
Na tem območju je predvidena širitev stanovanjskih in centralnih dejavnosti (oskrbno, storitvene). Del tega območja je predviden kot "servis" za gospodarski plato Dobova:
del P4
Del območja opuščenih gramoznic je predviden za širitev obstoječih proizvodnih dejavnosti.
4.4.3 Zasnova infrastrukturnega omrežja na celotnem območju občine
1. Oskrba z vodo
Iz centralnih zajetij Brezina in Glogov Brod se oskrbuje ca. 60%. prebivalstva in celotna industrija v naseljih Brežice in Dobova.
V prvi planski etapi so predvidena vlaganja v obnovo primarnih sistemov centralnega omrežja, gradnja novega sistema oskrbe v KS Cerklje ter izgradnja novega zajetja pri Mokricah ter sanacija obstoječih virov pitne vode v Pišecah (Duplo) in Cerkljah (Rimski izvir).
V drugi planski etapi je predvideno nadaljevanje obnove primarnega omrežja in izgradnja novega vodo-hrama v Čatežu s pitno vodo za območje Čateža in Čateškega polja (Terme, Agraria, naselja KS Čatež) ter izgradnja zajetij in črpališča na območju Mokric in Prilip z izgradnjo primarnih vodovodnih sistemov za naselja na območju KS Jesenice in Velika Dolina, Bizeljsko, Sromlje ter vodov vodnega sistema Cerklje, Mrzlava vas, Velike Malence.
– Dolgoročne usmeritve:
Nadaljevanje hidrogeoloških raziskav pitne vode na območju Gorjancev in Orlice.
2. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
V prvi planski etapi je predvidena na območju Brežic izgradnja kolektorja do čistilne naprave, razbremenilne kanalizacije na območju Hrastine in nadaljevanje izgradnje glavnega zbirnega kanala do čistilne naprave.
V drugi planski etapi se bo v Brežicah dogradilo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje na območju industrijske in obrtne cone v Brezini, na območju Hrastine in Šentlenarta.
V ostalih naseljih občine se bodo gradili manjši kanalizacijski sistemi z manjšimi čistilnimi napravami. Prioritetno pa se predvideva izgradnja čistilnih naprav za Brežice – Dobovo ter izgradnja kanalizacije v vseh lokalnih središčih občine.
3. Prometna infrastruktura:
3.1. Ceste: 3.1.1. Cilji
– povečanje učinkovitosti cestnega prometa
– povečanje propustnosti cest in izboljšanje dostopnosti cest
– povečanje oskrbljenosti območja
– povečanje varnosti prometa in varstvo okolja Razvojne naloge:
Na področju prometne infrastrukture so predvidene naslednje investicije:
– avtocesta Ljubljana – Obrežje s spremljajočo servisno dejavnostjo.
– rekonstrukcija regionalne ceste R 338 (Brežice -Bizeljsko)
– rekonstrukcija regionalne ceste R 362 (Brežice - Dobova)
– rekonstrukcija križišča R338 – R362 (Trnje)
– izgradnja izvennivojskih križanj z železniško progo
– rekonstrukcija regionalne ceste R333 (Cerklje -meja z občino Krško)
– izgradnja lokalne ceste Brežice-Krško. Dolgoročno se predvideva do leta 2000 asfaltiranje vseh lokalnih in krajevnih cest na območju občine, ki so še v makadamski izvedbi in rekonstrukcija ter preplastitev ostalih lokalnih in krajevnih cest ter sanacija in izgradnja novih mostov na krajevnih in lokalnih cestah.
Vzporedno pa je predvidena izgradnja bencinske črpalke. Lokacije, ki so v planskih aktih predvidene za bencinske črpalke se ne smejo nameniti za drugo dejavnost. Mikrolokacija same črpalke pa se določi z lokacijsko dokumentacijo ali lokacijskim načrtom, ki bo upoštevala lastništvo, potek avtoceste, magistralne oziroma regionalne ceste.
3.2. Železnice:
V drugi planski etapi je predvidena izgradnja magistralne železniške proge Ljubljana – Dobova in ureditev vseh križanj cest z železniško progo na območju občine.
3.3. Letališče:
Predvidena je preureditev vojaškega letališča Cerklje v civilne namene v soglasju z Ministrstvom za obrambo.
– Dolgoročne usmeritve razvoja prometa infrastrukture:
Pri zasnovi prometnega omrežja so upoštevane usmeritve za:
povečanje učinkovitosti prometa, delitev prometnega dela, povečanje propustnosti omrežij, izboljšanje dostopnosti do omrežij, povečanje oskrbljenosti obstoječih območij, povečanje varnosti prometa in varstvo okolja.
4. Omrežje zvez Cilji:
Na območju telekomunikacij, bomo skrbeli za:
– povečanje učinkovitosti PTT prometa
– povečanje zmogljivosti PTT naprav
– izboljšanje dostopnosti uslug iz zvez
– povečanje oskrbljenosti območja s PTT storitvami
– izboljšanje dostopnosti RTV programov na celotnem območju občine
– modernizacija in urbanizacija PTT prometa.
– Razvojne naloge:
S telefonskimi omrežji bomo izpolnili celo občino in poskušali doseči čim boljšo oskrbljenost stanovanjskih enot s telefonskimi aparati.
– PTT omrežje:
Predvidena je izgradnja medkrajevnih zvez na relaciji GG Brežice do krajevnih central in končne centrale
Bizeljsko ter medkrajevne zveze VC Brežice – Krško. Predvidena je razširitev medkrajevnega dela telefonske centrale v Brežicah + gradnja nove telefonske centrale v Globokem, Jesenicah, Cerkljah in Krški vasi.
Predvideno je nadaljevanje izgradnje magistralnega optičnega kabla na relaciji Krško – Obrežje in izvedba odcepov za Brežice, Čatež, Cerklje in Jesenice in izgradnja digitalnega prenosnega sistema 2Mbit/s Brežice -Jesenice, ki bo kasneje zamenjan z optičnim prenosnim sistemom.
Predvidena je tudi izgradnja odcepa obstoječega optičnega kabla Brežice – Bizeljsko in prenosnega optičnega sistema za novo telefonsko centralo Globoko in Kapele.
Predvidena je izgradnja kabla Brežice – Čatež -Cerklje ob Krki, Čatež – Jesenice na Dolenjskem, Dobrava – Kapele in Mostec – Brežice ter medkrajevne zveze VC Brežice – Krško in 1 x 12 kanal VF sistem Brežice Cerklje in 1 x 12 kanal VF sistem Brežice – Jesenice. V planu je izgradnja PCM Brežice – Krško in PCM Brežice – Kapele.
Predvidena je tudi izgradnja novega telekomunikacijskega optičnega kabelskega sistema Ljubljana – Novo mesto – Krško – meja z Republiko Hrvaško. Nova PTT enota pa je predvidena na Čatežu.
– RTV omrežje:.
Predvidena je izdelava študije zasnove kabelsko distribucijskega sistema. Na tej osnovi bodo zagotovljeni določeni horizonti v naseljih in izven njih.
Nova TV pretvornika sta predvidena na območju Nove vasi (Bizeljsko) in Rajča (Velika Dolina).
5. Energetika Cilji:
Na območju energetike bomo skrbeli za:
– povečanje učinkovitosti prenosa distribucije električne energije
– povečanje zmogljivosti elektroenergetskih objektov
– izboljšanje zanesljivosti in kakovost oskrbe območij
– varčevanje z energijo
– racionalno izrabo energetskih potencialov z malimi HE
– izpostavitev plinovodnega omrežja območja občine in uporaba plina
– varovanje okolja in prehod nizkonapetostnega omrežja v zemeljsko kabelsko izvedbo
Razvojne naloge:
Z alternativno in komplementarno uporabo energetskih virov bomo spodbujali racionalno rabo energije.
Elektroenergetsko omrežje:
V prvi planski etapi so predvideni naslednji 110 k V daljnovodi:
odcep Brežice, Krško – Krško polje in HE Brežice.-HE Mokrice. Prav tako je v prvi etapi predvidena izgradnja hidroelektrarn z zmogljivostjo nad 10 MW – HE Mokrice in HE Brežice ter razdelilne trafo postaje Krško polje.
Predvidena je izgradnja 20 kV omrežja v skupni dolžini 36.800 m z 32 novimi trafo postajami. V prvi planski etapi v skupni dolžini 17.900 m se bodo zgradili:
D V 20 k V RTP Brežice – Mokrice in RP 20/0,4 k V Mokrice in razdelilna postaja RP Malence, v kabelski izvedbi KB 20 k V Jesenice I – Jesenice II – Obrežje, trafo postaja TP 20/0.4 kV Jesenice II, daljnovod 20 kV Ponikve – Brezje – Pisanice in trafo postaji TP Brezje in Pisance, DV 20 kV in TP Mala Dolina. DV 20 kV in TP Gadova peč, DV 20 kV in TP Gaberje II, KB 20 kV Brežice – IMV in KB 20 kV in PT Brežice – Zakot 4 ter obnova 20 kV voda RTP Brežice, TP Mokrice in dvojni 20 kV sistem RTP Brežice – Dobova in DV 20 k V Brežice – Mostec – Mokrice.
V drugi planski etapi v skupni dolžini 18.900 m se bodo zgradili:
daljnovod DV 20 kV in PT Bregansko celo (Apneni-ca), DV 20 kV in TP Gazice II, DV 20 kV in TP Poštena vas. D V 20 k V in TP Pekel (Sv. Peter), D V 20 kV in TP Kraška vas, DV 20 kV in TP Kamenca. DV 20 kV in TP Artiče 3, DV 20 kV Arnova sela – Cele, DV 20 kV in TP Curnovec (Sromlje), DV 20 kV in TP Piršen breg – Slapno, DV 20 kV in TP Sv. Andrej (Stara vas), DV 20 kV in TP Rakovec, DV 20 kV in TP Orešje -vodovod, DV 20 kV in TP Brezovica, DV 20 kV in TP Orehovec (Vitna vas),-DV 20 kV in TP Podgorje, KB 20 kV Brežice GG – Brežice Opekarna in KB 20 kV in PT Brežice – grad ter DV 2 x 20 kV R+P Brežice – Krška vas.
– Dolgoročne usmeritve:
Za točno opredelitev posegov v prostor v zvezi z izgradnjo hidroelektrarn Brežice in Mokrice je potrebno izdelati predhodno študijo presoje ranljivosti okolja in pogojev gradnje.
Plinovodno omrežje
Na območju občine ni obstoječih magistralnih plinovodov, razen plinovoda na severovzhodnem delu občine, ki je tranzitnega značaja. V prvi etapi je predvidena izgradnja magistralnega plinovoda (tranzitni) Koper-Republika Hrvaška s potekom preko območja občine. Za izgradnjo plinovoda se bo izdelal Lokacijski načrt v skladu s študijo plinifikacije za območje občine.
Osnovna naloga je razvoj in izkoriščanje lastnih virov surove nafte in zemeljskega plina ter nadaljevati z raziskavami nahajališč v Republiki Sloveniji.
4.4.4. Zasnova vodnogospodarskih ureditev
4.1. Cilji:
Gospodarjenje z vodami usmerjamo k naslednjim ciljem:
– ohranitev obstoječega vodnega režima in vzdrževanje vodnih objektov
– omejevanje bočne in talne erozije
– zavarovanje virov pitne vode in raziskave dodatnih virov
– zagotavljanje kakovosti voda in energetske izvedbe
4.2. Razvojne naloge:
Naravni vodotoki in vodnogospodarski objekti: Za zaščito bo skrbela direkcija za varstvo okolja in urejanja voda.
Predvidevajo se naslednje naloge:
– urejanje vodnega režima in obramba pred visokimi vodami zlasti na poplavljenih območjih
– urejanje osnovne odvodne mreže na melioracijskih območjih z upoštevanjem naravovarstvenih značilnosti območij
– utrjevanje urejanja brežin vodotokov ter vzdrževanje padca s pragovi in jezovi
– širitev pretočnih profilov in izravnavanje korit vodotokov
– zavarovanje vodnih virov
– sanacijski program za vodozbirna območja
– sanacijski program obstoječega kanalizacijskega omrežja
– vzdrževanje komunalno informacijskega sistema
– usklajevanje interesov z uporabniki voda pri gradnji malih HE in ribnikov ter manjših akomulacij za namakanje in osuševanje
– Zbiralniki vode:
Na meji z občino Krško v ozki dolini je opredeljena akomulacija Močnik (obvezno izhodišče dolgoročnega plana Republike Slovenije) z volumnom 3.55 milj. m3.
– Urejanje vodotokov:
V prvi etapi so predvidene ureditve naslednjih vodotokov na posameznih odsekih:
* Savski nasip 1. faza, levoobrežni pritoki N. Gabernica od Save do Bizeljske ceste, Negot izlivni odsek, Bučlen izlivni odsek, Gabernica Mostec – N. Gabernica.
V drugi fazi pa so predvidene ureditve naslednjih vodotokov:
* N. Gabernica od Sotle do začasnega izliva
* Negot do železniške proge
* Bučlen do železniške proge
* levoobrežni savski nasip Mostec – Sotla
* Dvorce od Save do izliva
* Prilipski potok od Save gorvodno
* desnoobrežni savski nasip – zaključek
* HMS Sp. Sotla: desnoobrežni pritoki Sotle od Bizeljskega do Rakovca
* Bizeljski potok skozi Bizeljsko
* Gabernice Globoko – Pišece
* Sromljica Dečno selo
* Močnik – struga – obrobni jarek od Save gorvodno
* Sotla izlivni odsek in odsek Gregovce – Klanjec
* Pirošica – izliv.
4.4.5. Rekreacija v naravnem okolju:
4.4.5.1 Cilji:
Na področju rekreacije v naravnem okolju bomo:
– učinkoviteje gospodarili
– varovali območja rekreacije
– urejali in vzdrževali objekte rekreacije
– omogočali usposobitev že obstoječih objektov v te namene.
4.4.5.2. Razvojne naloge:
Zaradi naravnih lastnosti in danosti so območja za rekreacijo prednostno usmerjena v naslednje predele:
– skrajni severni in južni gričevnat del občine (območje Orlice in Gorjancev)
– Pečice, Čatež
– območje ob reki Krki – Velike Malence, Krška vas, Boršt, Cerklje ob Krki, Bušeča vas
– območje na Velikem Obrežu ob Sotli in Rigonce Na teh območjih bomo v naslednjem obdobju izvajali:
– vzdrževanje objektov rekreacije (smučišča, žičnice)
– urejanje objektov in območij rekreacije (planinske poti, nova smučišča, dopolnilne dejavnosti na kmetijah in razvoj kmečkega turizma).
– vzdrževanje naravnih kopališč in obnova broda.
5. člen
V poglavju X. dolgoročnega plana (DP) se dopolni točka 5.1. z naslednjim:
Krajinska zasnova letališča Cerklje: Predvidena je izdelava krajinske zasnove za celotno območje letališča Cerklje (ca. 500 ha).
6. člen
V poglavju XI. DP se dodajo točke 11., 12. in 13. z naslednjim:
11. Načini nadaljnjega urejanja območij s prostorsko izvedbenimi akti:
Celoten razvoj na območju občine bo usmerjen k načrtnem prostorskem urejanju in racionalni izrabi prostora znotraj ureditvenih območij.
Ureditvena območja se bodo urejala na podlagi prostorskih izvedbenih aktov:
– z zazidalnimi načrti se bodo urejala vsa novo opredeljena območja oziroma večje še proste površine za stanovanja, centralne in proizvodne dejavnosti
– z ureditvenim načrtom, se bodo urejala obstoječa ureditvena območja naselij območja eksploatacij, pokopališč, odlagališč in druge večje površine za posebne namene
– s prostorskimi ureditvenimi pogoji se bodo urejevala ureditvena območja naselij za katere ni predvidena izdelava prostorsko izvedbenih načrtov, oziroma le-ti ne bodo realizirani v tekočem planskem obdobju.
– vsi predvideni infrastrukturni objekti in naprave se bodo urejevali na podlagi lokacijskih načrtov.
Razpršena poselitev in odprt prostor občine se bodo urejevali na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev. Občina je tako glede na skupne geografske značilnosti, tipiko krajine in druge kriterije razdeljena na tri območja, ki se bodo urejala na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev:
1. območje Orlice
2: osrednje območje
3. območje pod Gorjanci
Podrobnejše urejanje s prostorskimi izvedbenimi akti je opredeljeno v okviru urbanističnih zasnov Brežice in Dobova. Za naselje Bizeljsko bo. izdelana urbanistična zasnova.
12. Program dodatnih raziskav, analiz in študij, ki so potrebne za uresničevanje in dopolnjevanje dolgoročnega plana
– izdelava strokovnih podlag za urejanje in sanacijo območja rudnin (Globoko, Globočice, Bizeljsko, Pišece)
– izdelava študije oskrbe z vodo (bilance vodnih virov) za potrebe pitne vode, tehnološke in vode za namakanje za. celotno območje občine
– izdelava študije odvajanja in čiščenja odpadnih voda za območje Brežic in Dobove
– študija uporabe višjih vodnih rastlin pri prečiščevanju odpadnih voda
– izdelava študije za kabelsko distribucijski sistem za občino, Brežice
– izdelava strokovnih podlag za izvennivojska križanja cest z glavno železniško progo in magistralno železniško progo
– izdelava vseh manjkajočih študij za vse posege v prostor, ki so obvezna republiška izhodišča (avtocesta, HE Brežice in HE Mokrice, magistralna proga, plinovod, daljnovodi, rudnine, vodni viri)
– strategija razvoja drobnega gospodarstva za občino Brežice
– študije presoje ranljivosti okolja in vpliv vzpostavitve meje za območje mejnih prehodov v občini Brežice
13. Naloge, ki jih mora občina opraviti skupaj z drugimi občinami za usmerjanje skladnega dolgoročnega razvoja.
– Izdelava strokovnih podlag za študijo Smotrnosti varovanja pomembnejše podtalnice na Krško – Brežiškem polju, ki je obvezno republiško izhodišče, z ozirom na potencialne onesnaževalce (AC, kmetijstvo in drugo).
– Ekološka bilanca regije
– Celoten razvoj podeželja in krajinske, zasnove Krško Brežiškega polja
– Študija dolgoročne preskrbe s pitno vodo občine Brežice s preveritvijo možnosti regionalne povezave z občino Krško
– Študija regionalne deponije posebnih odpadkov
– Študija regionalne deponije komunalnih odpadkov in ostale tekoče naloge.
SREDNJEROČNI PLAN
7. člen
V srednjeročnem. planu (SP) se črta pod točko 1.3.7.3. Oskrba z naftnimi derivati zadnji stavek.
8. člen
V poglavju 1.3.1. Urejanje stavbnih zemljišč se črta v celoti 7. odstavek "Po izteku prednostne pravice gradnje
9. člen
Črta se poglavje 1.7. in 1.8. v srednjeročnem planu in se dopolni z naslednjo točko 2.
2. PROGRAMSKE ZASNOVE
Programske zasnove so opredeljene v kartografski dokumentaciji na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000, podrobnejši opisi in prikazi pa so sestavni del gradiva IV., ki vključuje tudi pregled parcel in opis meje po parcelah za posamezna območja programskih zasnov.
Osnovne usmeritve za nadaljnje načrtovanje pri posameznih programskih zasnovah so v povzetku naslednje:
2.1. Programske zasnove za območje prenove mestnega jedra Brežice
Osnovni cilj pri ureditvi območja historičnega jedra Brežic je upoštevanje zgodovinskega razvoja mesta in njegovih funkcij.
Območje v obsegu 37 ha je namenjeno za stanovanje, oskrbne, storitvene in centralne dejavnosti. Zagotoviti je racionalnejšo izrabo zazidalnih površin (prenova obstoječih objektov, dopolnilna gradnja) ter prenovo in ureditev infrastrukturnega omrežja.
Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje območja:
– upoštevati je morfološke značilnosti, proporce in kvalitete posameznih ureditvenih območij
– gradnje in ureditve morajo biti prilagojene oblikovnim značilnostim obravnavanega območja.
– pritlične etaže so namenjene za centralne dejavnosti, nadstropja in podstrešja pa za stanovanja
Iz vidika izboljšanja delovnega in bivalnega okolja je potrebno:
– varovati kulturno dediščino
– v mestno jedro vrniti življenje, povečati število stanovalčev
– oskrbo lokalov omejiti časovno in prostorsko
– obnoviti traso nekdanjega obzidja
– urediti stare kleti na zahodnem obzidju z novo namembnostjo ter oživiti obzidje
– zagotoviti steze za kolesarje
– vsakemu lastniku dati možnost razvoja v okviru prostorskih možnosti
Usmeritve v zvezi s prometnimi in ostalimi infrastrukturnimi ureditvami.
V osrednjem delu jedra je dati prioriteto peš prometu, zagotoviti je potrebno število parkirišč ter ustrezno prometno navezavo območja v smeri sever (Krško), in jug (Dobova in Čatež) ter navezavi v smer vzhod (Bizeljsko).
V pogledu ostalih infrastrukturnih ureditev je obnoviti obstoječe omrežje. Prioritetno je obnoviti primarni cevovod vodovoda skozi mestno jedro, urediti biološko čistilno napravo ter glede na bodočo zazidavo in namembnost objektov zagotoviti ustrezno energetsko oskrbo omrežja (elektrika, plin). Urediti je telefonsko omrežje in zagotoviti potrebne nove telefonske priključke. Prenove in ureditve infrastrukturnega omrežja predstavljajo prvo etapo urejanja na obravnavanem območju.
2.2. Programske zasnove za območje športno rekreacijskega centra Brežice
Obravnavano ureditveno območje v obsegu 6,6 ha je namenjeno za športno rekreacijske dejavnosti in spremljajoče objekte. Ohranja se stanovanjska pozidava. Namembnost posameznih enot znotraj območja je naslednje:
– območja za tekmovanja (nogomet, atletika, tenis)
– območja namenjeno vadbam v nogometu in atletiki
– območje namenjeno predvsem rekreativni rabi zunanjih občasnih obiskovalcev
– območje parkirišč
– območje stanovanjske pozidave in
– območje storitvenih dejavnosti.
Usmeritve za prometne in ostale infrastrukturne ureditve:
Uvoza na območje je urediti iz ceste bratov Milavcev in Kajuhovo ulico. Glavni vhod v športnorekreacijski. center naj bo urejen iz Ceste bratov Milavcev, ostali vstopi pa iz ceste Ob stadionu na vseh dovoznih točkah. Zagotoviti je zadostno število parkirnih mest. Objekti športnorekreacijskega centra bodo priključeni na obstoječe vodovodno, kanalizacijsko in elektro omrežje.
Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje:
Objekte in druge ureditve v okviru obravnavanega območja je potrebno vizualno in oblikovno podrediti območju bližnjega starega mestnega jedra Brežic. Objekti (pokrita tribuna, športna dvorana in drugi) ne smejo preseči vertikalnega gabarita 12 m. Športne površine pa je v največji možni meri zatraviti, ob robu območja pa zasaditi drevje. Tako bo omogočena širša in intenzivnejša športno rekreacijska dejavnost prebivalcev in šole.
2.3. Programske zasnove za območje obrtno proizvodnega stanovanjskega kompleksa Sromlje
Ureditveno območje v obsegu 3.24 ha leži med lokalno cesto L 2209 Dečno selo – Sromlje in potekom Sromljice v k.o. Volčje. Območje je delno pozidano (starejši objekt z. mlinom in proizvodna hala 12,5 x 26,5 m tlorisnega gabarita). Predvideva se izgradnja nove hale (proizvodnja krogličnih ležajev), ureditev parkirne in manipulativne površine ter stanovanjskega objekta z rekreacijskimi površinami (park, ribnik, tenis igrišče).
Usmeritve za prometne in ostale infrastrukturne ureditve:
Dovoz bo urejen iz lokalne ceste. Obstoječe vodovodno in elektro omrežje zadošča potrebam predvidenim ureditev.
Zagotoviti je Skladno s predpisi odvajanje in čiščenje odplak (nepretočne greznice in druge ureditve).
Usmeritve za urbanistično arhitektonsko in krajinsko oblikovanje:
Novi objekti ne smejo predstavljati nove dominante v prostoru, višina proizvodne hale naj ne presega max višine (pritličje 3 – 3,5 m ter max 1 m nadzidave. Stanovanjski objekt naj bo pritličen s kolenčnim zidom do 1.5 m.
Obstoječi mlin je rekonstruirati z značilnimi elementi. Ohraniti je obstoječe brežine potoka, gozd in zelene površine.
Predvidene dejavnosti ne smejo negativno vplivati na okolje. V ribnik in potok je dovoljeno speljati le čiste meteorne vode.
2.4. Programska zasnova za del območja gospodarskega platoja na mejnem prehodu Obrežje
Ob obstoječem mejnem prehodu Obrežje v obsegu 4 ha sta predvideni ureditvi gospodarskih platojev severni v velikosti 0,85 ha in južni 0,4ha. Do dokončne ureditve vseh platojev na mejnem prehodu so predlagani objekti le začasni in namenjeni dejavnostim kot so: špedicija, bančništvo, menjalnice, zavarovanje, gostinstvo in trgovina. Predvidena je začasna namestitev tipskih kontejnerjev.
– Usmeritve za prometno in ostale infrastrukturne ureditve:
Ob obravnavanem območju poteka magistralna cesta M 1 Ljubljana
– Obrežje, v nadvozu jo prečka regionalna cesta R 333 Jesenice – Obrežje. Glavni cestni priključek do obeh gospodarskih platojev je urediti iz magistralne ceste. Lokalni dostop do platojev je urediti na severni strani z izgradnjo dovozne ceste in na južni strani z rekonstrukcijo obstoječe poti, ki se priključita na R cesto 333.
Zagotoviti je priključitev območja na vodovodno in elektro omrežje ter skladno s predpisi zagotoviti odvajanje in čiščenje odplak.
– Jz vidika vplivov na okolje je zagotoviti varstvene ukrepe za zaščito podtalnice pred onesnaževanjem.
2.5. Programska zasnova za območje industrijske cone Brezina
Obravnavano območje v obsegu okvirno 37 ha leži severno od magistralne železniške proge in zahodno od vasi Brezina. Zemljišča v obsegu 9 ha zasedajo obstoječi objekti Agrarie Brežice proizvodnja in trgovine in Opekarne Brežice. Območje je namenjeno za:
– industrijsko proizvodnjo, skladiščne in servisne dejavnosti
– infrastrukturne koridorje (za železnico in ceste)
– objekte skupne uporabe (restavracija, trgovina, ptt)
– zelene površine
Usmeritve za urejanje prometa in infrastrukturnega omrežja:
Iz vidika cestnega prometa je območje navezati na vzhodni strani na predvideno obvozno cesto Brežice -Krško, na vzhodni strani pa na lokalno cesto Brežice -Sromlje. Znotraj industrijske cone je zagotoviti krožni promet. Zagotoviti je povezavo območja z železnico (industrijski tir).
Skladno z zmogljivostjo območja je zagotoviti izgradnjo ostalega infrastrukturnega omrežja: vodovoda za oskrbo s pitno, tehnološko in požarno vodo ter telefonskega in energetskega omrežja (elektrika, plin). Kanalizacijo je zasnovati v ločenem sistemu. Vsa infrastruktura poteka v komunalnih koridorjih, za odpadke pa je zagotoviti zbiranje sekundarne surovine, komunalnih odpadkov, posebnih odpadkov). – Tehnološki pogoji in omejitve:
Zaradi varovanja podtalnice in bližine črpališča pitne vode Glogov Brod je zagotoviti zaščitne ukrepe zavarovanje podtalnice skladno s predpisi.
V okviru urejanja infrastrukture je potrebno kablirati obstoječi prostozračni 20 kV daljnovod.
Zagotoviti je izvedbo prestavitve industrijskega tira.
– Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko urejanje:
V okviru posameznih con naj bodo osnovne gradbene enote minimalih dimenzij 100 x 50 m (0.5 ha). Parcele se lahko združujejo ali delijo odvisno od potreb bodočih porabnikov.
Območje posameznih gradbenih enot je možno pozidati v obsegu max 60% parcele, ostalih 40% pa je urediti za odprte prostore in za hortikulturno ureditev.
Za objekte je predvideno enotno oblikovanje v pogledu naklona streh, kritine in ostalih oblikovnih elementov. Vertikalni in horizontalni gabariti bodo prilagojeni tehnološkemu procesu.
Obrtno stanovanjska območja je z zeleno bariero ločiti od proizvodnega in skladiščnega dela.
2.6. Programske zasnove za nadaljevanje obvoznice Brežice – Krško
Ureditveno območje vključuje predvideno traso ceste z varovalnim koridorjem. Potek ceste je zasnovan od križišča Titova cesta s Cesto bratov Milavcev do meje z občino Krško.
– Usmeritve za ureditev ceste Širina vozišča ceste na vsej dolžini je 6 m. Načrtovana je na računsko hitrost 60 km/h in skladno s predpisi in zakonodajo iz tega področja.
Na odseku na območju mesta je predvideti obojestransko kolesarsko stezo, hodnik za pešce in cestno razsvetljavo.
– Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
* zagotoviti je oblikovno ustrezne rešitve pri načrtovanju premostitve vodotoka Struga
* na mestih, kjer cesta prečka gozd je potrebno z avtohtono zasaditvijo urediti nov gozdni rob.
Iz vidika varstva krajine je načrtovati sistem opremljanja ceste (informacije), tako da se ohranjajo značilne vrednote in krajinske tipike.
Usmeritve za varovanje in izboljšanje delovnega okolja:
– trasa naj poteka odmaknjeno od naselij
– izvesti je zazelenitev okolice in ureditve za zaščito pred hrupom
– izvedba križanj z ostalimi cestami in potmi mora omogočiti normalne lokalne transportne povezave
2.7. Programska zasnova za območje ob Cesti svobode:
Območje obsega 58 ha in je tudi v bodoče namenjeno za stanovanja, oskrbne in storitvene dejavnosti, več kot 50% območja je pozidanega.
V tem območju je predvidena:
stanovanjska pozidava, manjši proizvodni in servisni obrati, kompleks bolnišnice in novejši objekti centralnih dejavnosti ter športno rekreacijski center ob Pleteršnikovi ulici. Predvidena je dopolnilna gradnja v skladu z namembnostjo posameznih območij.
Usmeritve za infrastrukturo:
Ob obvoznici je predvidena izvedba drugega voznega pasu in bencinskega servisa. Upoštevana je nova obvozna cesta Brežice – Krško, ki v severnem delu seka navedeno območje. Kot sekundarne ceste in vpadnice v ožje mestno središče so predvidene: Mladinska, Pleteršnikova, Tomšičeva in Ulica 21. maja. Kolesarske steze so predvidene ob obvoznici in vpadnicah. V sklopu ureditve parkiranja je predvidena garažna hiša pri blagovnici. Predvidene so rekonstrukcije in novogradnje vodovodnega, kanalizacijskega, elektro in telefonskega omrežja. Definira in varuje se koridorje za plinifikacijo območja. Zgradi se nov primarni vod za priključitev na vodovodno omrežje. Zaradi preobremenjenosti kanalizacijskega omrežja se predvidi nov primarni kolektor ob obvoznici. Na tem območju se predvidi pet transformatorskih postaj in kabliranje prostozračnega 20 KV daljnovoda na tem območju.
Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje:
Dopolnilna gradnja se prilagodi obstoječi pozidavi: Pri oblikovanju objektov se upošteva lokacija tega območja, ki predstavlja vzhodno fasado Brežic. Z novo pozidavo se ustvari prostor ulice in trga (osrednji trg pri blagovnici). Ob obvoznici se predvidijo dejavnosti, ki ne zahtevajo protihrupnih ukrepov. Pri oblikovanju zasnove se upošteva in vključi mestno zelenje kot arhitekturno dopolnilo grajeni strukturi in za izboljšanje ekoloških pogojev.
Usmeritve za varovanje okolja
Pri posegih na to območje se' upoštevajo veljavni predpisi za varstvo: zraka, voda, tal, pred prekomernim hrupom in onesnaženjem.
10. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 352-34/94-1
Brežice, dne 29. septembra 1993.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Teodor Oršanič, dipl. inž. gozd. l. r.
