Skupščina občine Mozirje je na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90) ter 38. člena statuta občine Mozirje in 70. člena poslovnika SO Mozirje (Uradni list RS, št. 19/93. 35/93 in 8/94) na seji dne 9. 6. 1994 sprejela
ODLOK
o ureditvenem načrtu Savinjski gaj (turistična, športna in rekreacijska cona)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt Savinjski gaj (turistična, športna in rekreacijska cona), ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Velenje pod št. proj. 1099/92-UN-PSP-O, z naslednjo vsebino:
A) Splošni del
B) Tekstualni del 1.0. Uvod
2.0. Obvezna planska izhodišča
2.1. Obvezna izhodišča iz dolgoročnega plana občine Mozirje
2.2. Izhodišča in krajinskih zasnov vodotoka Savinje s pritoki
3.0. Analiza prostora
3.1. Naravne danosti
3.2. Ustvarjene razmere
3.3. Analiza razvojnih teženj in omejitve razvoja 4.0. Vodnogospodarska izhodišča
5.0. Opis rešitve
5.1. Namenska raba prostora
5.2. Krajinska ureditev
5.3. Opis predvidenih objektov in naprav
6.0. Obstoječe in predvidene infrastrukturne ureditve 7.0. Viri
C) Tekstualne priloge
1. Izpis parcelnih številk s seznamom lastnikov
2. Inventarizacija stavbnega fonda
D) Grafični del
1.0. Izris iz planskih dokumentov
1.1. Izris iz družbenega plana občine Mozirje I.
(namenska raba površin) M 1: 5000
1.2. Izris iz družbenega plana občine Mozirje II.
(način urejanja) M 1: 5000
1.3. Izris iz KZ M 1: 5 000 2.0. Programski osnutek
turistično-športne in rekreacijske cone Mozirje M 1: 1000
3.0. Vodnogospodarska izhodišča ureditve Savinje na
območju Savinjskega gaja M 1: 5000
4.0. Obstoječa situacija
4.1. Inventarizacija območja M 1: 1000
4.2. Parcelacija M 1: 1000
5.0. Ureditvena situacija
5.1. Namenska raba površin M 1: 1000
5.2. Ureditev celotnega območja M 1: 1000
5.3. Skica ureditve desnega brega Savinje M 1: 500
5.4. Skica ureditve vtoka v Ločko strugo M 1: 100 in
M 1: 50
5.5. Načini urejanja nasipa v gaju M 1: 100
6.0. Infrastrukturne ureditve M 1: 1000
II. OBMOČJE OBRAVNAVE
2. člen
Meja območja obravnave je natančno označena v grafični prilogi, list št. 4.2., projekta iz 1. člena tega odloka.
III. URBANISTIČNA ZASNOVA IN ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI
3. člen
Ureditveni načrt obravnava turistično, športno in rekreacijsko dejavnost na širšem območju Savinjskega gaja in ne posega v njegov osrednji del.
4. člen
Namenska raba prostora je naslednja:
* Športno-rekreacijski prostor = Kopelce in obstoječa športno-rekreacijska cona
* prireditveni prostor = sejmiški prostor, zahodni rob obstoječe športno-rekreacijske cone in za manjše prireditve prostor ob parkirišču
* parkirišče = stalno parkirišče pred vstopom v Savinjski gaj in možnost parkiranja na sejmišču v času večjih prireditev;
* Savinjski gaj
* vodne površine in obvodni prostor ter
* cesta.
IV. PREDVIDENI OBJEKTI IN NAPRAVE TER DOLOČANJE DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
5. člen
Kopelce
Na območju Kopelc je več manjših objektov v katerih se vrstijo različne dejavnosti (sanitarije in garderobe, gostinski lokal, prostori za vzdrževanje). Objekti in zasaditve predstavljajo vizualno in protihrupno zaščito v smeri proti cesti. Obstoječi bazeni se uredijo, dodati je potrebno otroški bazen, na levem bregu Struge se oblikuje kopališki prostor in tenis igrišča. Močna zasaditev, dodatno zavarovana z ograjo ga loči od peš poti (povezava Mozirje – gaj) in parkirišč.
6. člen
Sejemski prostor
Ta prostor ima dvojno vlogo: sejemski prostor in občasno, v času vrtnarskih razstav – parkirišče. Vse zahtevane dejavnosti (sanitarije, objekt namenjen sejemski dejavnosti...) so združene v enem objektu, ostala površina je peščena in primerno utrjena, obsajena z obstoječo vegetacijo. Med sejemskim prostorom in Savinjo poteka peš povezava Mozirje – gaj.
7. člen
Športno-rekreacijska cona
V tem delu so nameščena športna igrišča; dve odbojkarski igrišči vzporedno z obstoječim košarkaškim igriščem, ter igrišče za badminton ob obstoječih igriščih za rokomet in nogomet. Vzhodni del pa je namenjen občasnim prireditvam: to je prehodno utrjena površina, zasajena s travo, primerno za hojo in obraslo z avtohtono vegetacijo.
8. člen
Parkirni in vstopni prostor pred gajem Med ribnik in parkirišče je postavljen objekt, ki bo združeval več dejavnosti (gostinstvo, garderobe, sanitarije, prodaja spominkov, cvetličarna oziroma semenarna ipd.) in ločil parkirne prostore in gaj. Vhodi v objekt so s strani parkirišča, terasa-in pogledi pa se odpirajo proti gaju. Z vegetacijo se ta prostor še dodatno loči in ozeleni. Dovoz do gaja naj bi potekal po cesti čez parkirišče, obstoječa cesta pa naj bi služila peš prometu in kolesarjem, ter predvideni vožnji s kočijo.
9. člen
Savinjski gaj
Ureditveni načrt z ureditvami ne posega v Savinjski gaj, predvidene pa so določene spremembe na obrobju.
Glavni vstop se oblikuje na mostu čez Loški potok pred razširitvijo v ribnik. Ostala dva dostopa preko nasipa z vzhodne in zahodne strani pa sta zaprta s primerno oblikovano leso. Ob mlinu je manjši amfiteater.
Lovski dom je nameščen nižje ob potoku blizu ceste, ki je namenjena samo dostavi in urgentnim prevozom.
10. člen
Opis predvidenih objektov in naprav
Prvi večji objekt naj bi bil lociran ob samem vhodu v gaj kot glavni servis dejavnosti in vzporedne ponudbe tega dela. Rešitev vključuje že obstoječo okrepčevalnico, ki se ji doda objekt enakih višinskih gabaritov, postavljen tik ob ribnik. Objekt naj bi bil zidan, z naklonom strešin 40 stopinj, slemenom vzporedno z vodo in več poudarjenimi vhodi v objekt (trgovine, restavracija...).
Ob sedanjem mlinu je potrebno z minimalnimi posegi oblikovati manjši amfiteater – centralni prostor, obkrožen s terasami, utrjenimi z nekaj železniškimi pragovi.
Lovski dom naj bo stavba brez kleti, pritlična, naklona 40 stopinj, z zaribano fasado in čim manj utrjenimi površinami okoli objekta. Enako velja tudi za servisni objekt Ribiškega doma. Namesto sedanjih hišic v Kopelcah naj bi zgradili več objektov podobnih gabaritov, razporejenih okoli bazena.
Na sejmiškem prostoru bo en objekt ob vhodu, ki bo vključeval tudi sanitarije. Objekt naj bo pritličen in podobnih višinskih ter tlorisnih gabaritov kot stavbe v okolici.
Vse ostale naprave (dodatne športne površine, parkirišča...) funkcionalno dopolnjujejo že obstoječo dejavnost.
11. člen
Dozidave in nadzidave obstoječih objektov niso dovoljene.
V. MERILA IN POGOJI ZA KRAJINSKO OBLIKOVANJE IN UREJANJE ZELENIH POVRŠIN
12. člen
Kljub številnim tehnično zahtevanim posegom v ta občutljivi prostor, je nujno ohraniti ali ponovno oblikovati "naravnost'' prostora, zato je potrebno:
* ohranjati avtohtonost
* ne vnašati v prostor togih, tehničnih linij, ampak mehko in bolj naravno oblikovanje
* izvesti vizualne zaščite preveč odprtih, razgaljenih površin in poudariti zanimive vedute
* izdelati protihrupne in varovalne ograje, kjer je to potrebno
* uporabljati naravne materiale oziroma umetne zakrivati z naravnimi
* upoštevanje razmerja volumen: ploskev in njegovo ohranjanje
* ohranjanje členitvene funkcije: gozda, mikrovegetacije, vode.
13. člen
Ureditve obvodnega prostora
Protipoplavni nasip na desnem bregu Savinje in brežine na obeh straneh reke morajo ob upoštevanju vodnogospodarskih zahtev upoštevati tudi krajinske zahteve:
* čim večje površine vodnih brežin je potrebno zasaditi z avtohtono vegetacijo
* kamnometi se naj izvedejo manj strnjeno (stisnjeno) tako, da je možna zasaditev med kamne. Priporočamo kombinacijo ureditve brežin: delno kamnometi, delno samo zasaditev, ki se naj izmenjavata. Tam, kjer je predviden vertikalen zid, naj bodo zasajene povešene grmovne vrste
* nasip na desnem bregu naj bo čim bolj zasajen, ne samo brežine, ampak tudi krona nasipa. V smeri proti gaju pa je nujno mehkejše oblikovanje spodnje linije nasipa: le-ta ne sme biti ravna, koti nasutja pa naj bodo spreminjajoči se – enkrat bolj blag naklon, brežina sega bolj v notranjost, drugič večji naklon
* kjer je mogoče, je potrebno izdelati dostop do Savinje v kamniti izvedbi in mehkih linij.
14. člen
Obcestni prostor
V obcestnem prostoru med Savinjo in obvoznico je potrebno oblikovati močan zelen pas, t.j. vizualna in protihrupna zaščita. Pri oblikovanju zasaditve je nujno upoštevati prometno-varnostne zahteve preglednosti ceste.
15. člen
Zasaditev
Pri izdelavi zasaditve je potrebno upoštevati naslednje:
* zasaditev mora biti izvedena v obliki, ki je čim bolj naravna. Geometrijske formacije zasaditev (drevoredi ipd.) v tem prostoru niso sprejemljive
* izbor vrst mora biti omejen na avtohtone rastlinske vrste s poudarkom zahtevanih lastnosti za posamezne namene:
– vrste, ki dobro utrjujejo brežine
– vrste, ki so primerne za protihrupno zaščito in
– primerno visoke vrste
* zaradi gradbenih del bo potrebno del vegetacije odstraniti. Zato je potrebno po zaključku del vegetacijo v čim večji možni meri nadomestiti v skladu z zahtevami tega odloka.
VI. DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE UREDITVENEGA NAČRTA
16. člen
Vodnogospodarska izhodišča
Vodnogospodarska ureditev je podrobno obdelana v samostojnem elaboratu, UN Savinje skozi Mozirje (izdelovalec VGI Ljubljana).
Pogoji za varstvo okolja in zmanjšanje njegove ogroženosti.
17. člen
Ekološko prostorski varovalni pogoji
* Poudarjeno sonaravno urejanje vodotokov
* Preprečevanje onesnaževanja prostora vseh dejavnosti
* Preprečevanje degradacij
* Saniranje obstoječih degradacij
* Ob načrtovanju novih dejavnosti predvideti možne degradacije, se jim izogniti ali jih sproti sanirati
* Ohranjati naravnost prostora s poudarkom na ohranjanju: posebnih biotopov, mikrovegetacije, mikroreliefov, prostorskih posebnosti, naravnih vodotokov (brežine....), členjenost prostora
* ohranjanje avtentičnosti in etnografskih posebnosti: značilna arhitektura, usklajenost elementov, ki dajejo prostoru identiteto (mostovi, struktura, morfologija...)
* pri novih posegih ohranjati ali ponovno vzpostaviti: fitocenološko strukturo, obliko, materiale.
18. člen
Vsi pogoji v prostor morajo izboljšati pogoje bivanja. Upoštevati je naslednje pogoje:
* novi objekti morajo biti odmaknjeni od obstoječih sosednjih objektov najmanj toliko, da so zagotovljeni higiensko-zdravstveni in požarno-varstveni pogoji
* v javne objekte morajo biti omogočeni dostopi invalidom
* novi objekti ne smejo imeti motilnih vplivov na okoliške objekte oziroma bivalne in delovne pogoje v njih
* poseg se mora izvajati enotno tako, da so uporabniki okoliških površin čim manj moteni.
VII. KOMUNALNA UREDITEV
19. člen
Vodovod
Pri vključevanju predvidenih objektov na obstoječi vodovod je potrebno preveriti kapacitete obstoječega omrežja in potrebe požarne varnosti v skladu s pogoji upravljalca.
20. člen
Kanalizacija
Po podatkih upravljalca "JP Komunala Mozirje" je razvidno, da v obravnavanem območju – na desnem bregu Savinje ni kanalizacijskega omrežja za odvod odplak, ampak so na območju greznice – ponikovalnice oziroma izliv v reko Savinjo. Na vzhodni strani je ob cesti med skupino stanovanjskih hiš že izvedeno kanalizacijsko omrežje FI40-60 in priključeno na ČN (oddaljeno ca. 900 m). Nanj je možno po predhodni preverbi višin in kapacitet, ter v skladu s pogoji upravljalca kanalizacije tudi priključitev odpadnih vod iz območja Savinjskega gaja.
21. člen
Ostala komunalna opredeljenost (elektrika in JR, telefon..)
Na južni strani ob robu območja Savinjski gaj poteka daljnovod VN, ki v zahodnem delu tudi prehaja čez območje.
Ker ni zbirnega katastra podzemnih komunalnih vodov in naprav, bodo na osnovi te dokumentacije podani pogoji iz soglasij njihovih upravljalcev.
22. člen
Promet
Prometni pomen območja Savinjski gaj je določen z dejavnostjo, z geografsko lego, številom prebivalcev širšega območja, številom obiskovalcev ob prireditvah, s prepletenostjo z okolico in z infrastrukturno ureditvijo.
23. člen
Navezovanje območja
Prometno navezovanje območja UN Savinjski gaj je iz mozirske obvoznice v križišču pri novi avtobusni postaji po današnji ozki cesti, ki poteka v začetku skozi tesen obzidni del, dalje v prečkanju z mostom čez Savinjo do vhodnega dela (današnje parkirišče z gostinskimi objekti). Pri sedanjem stanju, predvsem v času prireditev, ne moremo zagotoviti vseh zahtev prometa, zato je potrebna rekonstrukcija ceste in to v odseku od priključevanja na Mozirsko obvoznico do roba območja Savinjski gaj (naprej v Loke), vključno z novim mostom čez Savinjo. Utesnjenost sedanje ceste z neposredno okolico pogojuje razširjanja cestnega telesa le v eno stran – levo (v območja Savinjski gaj).
24. člen
Prometna ureditev območja
Območje je v glavnem parkovna ureditev, to je obstoječi koncept peš – komunikacij. Poseben, problem predstavlja navezovanje območja, tako za promet z osebnimi vozili kot za nemotoriziran peš in kolesarski promet, od mozirske obvoznice – središča Mozirja do vhodnega platoja na začetku območja Savinjski gaj.
25. člen
Nemotoriziran promet (pešci in kolesarji)
Pri rekonstrukciji ceste, od mozirske obvoznice do roba območja Savinjski gaj, je potrebno urediti površine za peš in kolesarski promet. Primerna je rešitev peš poti na obeh straneh ceste in samo na eni strani skupno s kolesarsko potjo oziroma zaradi pogostih priključkov z obzidanem delu obojestransko.
Za pešce se oblikuje povezava Mozirje – gaj, ki poteka iz Mozirja ob Kopelcah skozi podhod ob Trnavi, potem ob obstoječem drevoredu med Savinjo in sejemskim prostorom, čez stari ali novi most. Od tu dalje pa levo proti športno-rekreacijski coni ali desno v gaj. Možna je tudi izgradnja brvi za pešce pri lokaciji Ribniškega doma. Po celotnem nasipu na desnem bregu Savinje je predvidena peš pot v obliki kolovoza: utrjena in zatravljena površina.
26. člen
Mirujoči promet
Parkiranje turističnih avtobusov
V razpoložljivem prostoru je možno v kombinaciji s parkiranjem osebnih vozil zagotoviti tudi parkiranje avtobusov. Parkiranje je oblikovno integrirano v srednji legi z možnostjo obračanja in brez preseka peš prometa. Število mest je odvisno od možnih rešitev, vsekakor pa' ima odločitev, da se na omenjenem prostoru uredi parkiranje za turistične avtobuse, za posledico predhodno rekonstrukcijo cestne navezave na mozirsko obvoznico glede na karakteristike avtobusnega prometa.
Parkiranje osebnih vozil
Podobno kot za parkiranje avtobusov, veljajo ugotovitve glede parkiranja osebnih vozil.
Za povečane potrebe parkiranja v času prireditev, je za parkiranje uporaben tudi prostor ob levem bregu Savinje, omejen na vzhodni strani s cestnim priključkom na obvoznico in na severu s potokom Struga. Ker je parkirišče začasnega značaja, je temu primerna tudi ureditev.
27. člen
Javni promet
Osrednjo funkcijo v javnem prometu prevzema novozgrajena avtobusna postaja. Od novozgrajene avtobusne postaje v Mozirju do območja Savinjski gaj (v medsebojni razdalji ca. 1500 m) je za potnike javnega prometa in pešce iz smeri naselja Mozirje urediti peš povezavo. To dosežemo z ureditvijo prečkanja pešcev čez mozirsko obvoznico, ureditvijo peš površin ob cestni povezavi med Savinjskim gajem in mozirsko obvoznico in z določitvijo površin za pešce na mostu, čez reko Savinjo.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28. člen
S tem odlokom prenehajo veljati določila o prostorskih izvedbenih aktih za naslednje parcele, vse v k.o. Mozirje: 36/2. 36/3. 36/17, 35/19. 36/20, 36/27, 36/36, 35/46, 36/62. 36/63, 48/2. 55. 500, 501, 502. 503/1. 503/3, 505, 527, 554, 555, 556/1, 664/1, 664/3, 664/4, 667/18. 667/22, 667/25, 667/33, 689/2. 690/3, 691/2, 691/3. 692/1. 692/3, 692/6, 692/8, 692/9, 692/10. 692/12, 692/13, 692/14. 692/17, 692/27, 692/28, 692/29, 692/30, 692/31, 692/32, 692/33, 692/34, 692/35, 692/36. 692/38, 692/40, 692/42, 692/43, 692/44. 692/45. 692/52, 692/53, 692/54, 692/56. 692/57. 692/58. 692/59, 692/60, 692/61. 692/55. 749. 762/1, 762/2, 763. 764, 776/1, 777, 778/1, 786.
29. člen
Površine v območju urejanja s tem odlokom, se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s tem ureditvenim načrtom.
Do pričetka gradnje predvidenih objektov in ureditev, ostaja namembnost zemljišč nespremenjena.
30. člen
Za območje Savinjskega gaja je potrebno izdelati načrt ponovne ureditve parka oziroma obnove prvotnega načrta, ki mora odgovoriti predvsem na dve vprašanji:
* skladnost in odstopanja s prostorskim načrtom ter
* opredelitev vloge in vsebine parka.
31. člen
Poleg določil tega odloka je pri načrtovanju objektov in ureditev upoštevati vse pogoje iz soglasij, ki so sestavni del projekta iz 1. člena tega odloka.
32. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija občine Mozirje.
33. člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled na Zavodu za urbanistično načrtovanje in razvoj občine Mozirje.
34. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-11/92-01
Mozirje, dne 9. junija 1994.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Franc Miklavc, inž. les. ing. l. r.
