Skupščina občine Mozirje je na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90) in 38. člena statuta občine Mozirje ter 70. člena poslovnika SO Mozirje (Uradni list RS, št. 19/93, 35/93, 8/94) na seji dne 9. 6. 1994 sprejela

S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za ureditev Savinje skozi Mozirje od km 52+800 do km 55+426, ki ga je izdelal Vodnogospodarski inštitut iz Ljubljane, pod evidenčno številko C-138, junija 1993.

Lokacijski načrt iz 1. člena vsebuje tekstualni del in grafične priloge s prikazom ureditve. Tekstualni del obsega:
– pogoje pristojnih organov, organizacij in skupnosti
– povzetek iz planskih aktov občine Mozirje
– splošno o projektu
– mejo območja lokacijskega načrta
– izhodišča za urejanje Savinje
– ureditev Savinje skozi Mozirje
– zasnovo komunalnih ureditev
– oceno stroškov izvedbe posegov opredeljenih z LN
– zaporedje izvajanja posegov
– seznam parcel v območju LN Grafične priloge:
– prikaz območja iz družbenega plana občine Mozirje
– kopije topografsko katastrskih načrtov z obodno parcelacijo
– ureditvene situacije
– vzdolžni profil Savinje
– karakteristični prečni profili s prikazom ureditve

Meja območja lokacijskega načrta je podana za območje od km 52+800 do cestnega mostu v Loke pri Mozirju in območje od cestnega mostu v Loke do Delejevega jezu.
1. Meja območja lokacijskega načrta od km 52+800 do cestnega mostu v Loke pri Mozirju
Meja območja lokacijskega načrta je razvidna iz situacije v prilogi 3.0.
Meja poteka po levem bregu npr. zemljišča v splošni rabi – vode s parcelno št. 881/4 in meji na parcele št. 255, 254/2, 253, 252, 251/1, 251/2; 251/3, 250, 248, 247, 246, 245, 241/2 do vtoka Ljubije s parcelno št. 882/1.
Po prečkanju Ljubije zajema območje ureditve parcelo št. 881/9 in parcelo št. 692/14 do cestnega mostu Mozirje – Loke pri Mozirju, ki je evidentiran na cestnem podjetju pod št. L5513/2. V območje lokacijskega načrta je vključen tudi cestni most, po katerem meja območja prečka Savinjo in nato poteka po desnem bregu Savinje po parcelah št. 692/54, 692/53, 692/52, 692/12 do parcele št. 721/2, ki jo prečka in po obvodnem prostoru s parcelno št. 881/10, ki meji na parcelo št. 106/9 do vtoka Mozirske struge št. 106/21 in parcele št. 106/64 ob strugi.
Po prečkanju struge poteka območje ureditve po parcelah št. 881/11, št. 881/12 in 95/3; ki mejijo na parcele« št. 95/37, 95/38, 95/47, 95/48, 95/49v 95/50, 95/25, 95/46, 95/23, 95/22, 95/21, 95/20 do vtoka struge št. 782/3, kjer se območje zaključi.
2. Meja območja lokacijskega načrta od cestnega mostu v Loke do Delejevega jezu
Meja območja lokacijskega načrta je razvidna iz situacije v prilogi 3.1.
Območje lokacijskega načrta zajema od cestnega mostu v Loke pri Mozirju na levem bregu Savinje parcele št. 692/14 in 692/36 in po prečkanju izliva Trnave parcelno št. 692/13 in št. 692/49 do izliva Mozirnice s parcelno št. 690/3 nato še parcelo št. 692/16 in 697/5 do Delejevega jezu, kjer prečka meja območja lokacijskega načrta Savinjo s parcelno št. 692/1.
Na desnem bregu pa območje lokacijskega načrta zajema območje Gaja s parcelno št. 692/50, 692/3, 692/11 in mozirski ribnik s parcelno št. 692/8 in se zaključi preko parcele št. 692/43 in 692/44 pri cesti v Loke pri Mozirju.

Za varovanje področja Mozirja pred visokimi vodami Savinje je na odseku od km 52+800 do km 55+426 predvidena širitev struge in ureditev visokovodnih nasipov v taki meri, da bo zagotovljena provodnost 100-letne visoke vode Savinje.

Da bo dosežena zahtevana provodnost (Q100) je na odseku od km 52+800 do vtoka Ljubije predvidena širitev struge po dnu z obstoječe širine, ki je 32 m na 40 m. Širitev se bo izvedla na desnem bregu. Normalni profil bo imel širino po dnu b=40 m in naklon brežine 1:1.5 z vmesno bermo na višini 5-letne visoke vode in naklonom 1:2 do vrha nasipa, ki bo imel širino 2.5 m.

Od vtoka Ljubije do cestnega mostu Mozirje – Loke pri Mozirju se bo dno z obstoječe širine 30 m razširilo:na 36 m. Širitev se izvede na desnem bregu. Zaradi pomanjkanja prostora (pozidava do priobrežnih površin), se bo izvedla širitev z izvedbo obrežnega zidu do kote 5-letne visoke vode in nato brežina v naklonu 1:1.5 do vrha nasipa, na mestih, kjer pa prostor dopušča, se bo izvedla brežina v blažjem naklonu.

Mozirski prag se bo razširil na 36 m, enako kot korito Savinje. Predvideno je tudi znižanje prelivnega roba na koto 327.50 m (obstoječ prag se bo znižal za 65 cm). Prag bo izveden kot masivni težnostni objekt iz betona in lomljenca, ki bo na vidni strani prekrit s kastnim prekritjem.

Na odseku od cestnega mostu (km 54+516) do vtoka Mozirnice (km 54+975), se bo korito razširilo iz obstoječih 30 m na 36 m. Na tem odseku je predvidena obojestranska širitev. Normalni profil bo izveden z obrežnim zidom do višine 5-letne visoke vode, kjer bo izvedena berma širine 2.5 m in gornja brežina v naklonu 1:2 do vrha visokovodnega nasipa.

Na odseku od vtoka Mozirnice (km 54+975) do Delejevega jezu (55+426) je korito dovolj široko in je predvidena le izvedba visokovodnega nasipa na desnem bregu na območju Gaja in ureditev brežine v naklonu 1:2 in vmesno bermo širine 2 m na koti 5-letne visoke vode.

Ureditev na celotnem odseku je zasnovana in bo izvedena tako, da se bo optimalno izkoristil še razpoložljivi priobrežni prostor. Predvidena ureditev je oblikovana sonaravno, razgibano, z uporabo naravnih materialov.

Obrežni zidovi bodo izvedeni kot kamniti zidovi iz avtohtonega kamna ali lomljenca na vidnih površinah in zazelenjeni z intenzivno posaditvijo povešenih grmovnih vrst na vmesni bermi. Gornji del brežine pa bo zasajen z avtohtono vegetacijo.

Obstoječo premostitev je potrebno nadomestiti z novo mostno konstrukcijo brez vmesnih podpor.
Za objekt je potrebno izdelati projektno dokumentacijo v kateri morajo biti upoštevani vodnogospodarski pogoji, ki zaradi minimalne širine struge zahtevajo, da se izvede mostna konstrukcija brez vmesnih podpor, krajni oporniki pa morajo slediti liniji urejene brežine.
Spodnji rob nosilne konstrukcije je na najnižjem delu na koti 332.5 m, kar zadošča vodnogospodarskim zahtevam glede pretočne provodnosti v mostnem profilu.

Kanalizacijski kolektor, ki poteka po levem in delno tudi po desnem bregu Savinje mora ostati nepoškodovan. Vse ureditve se morajo izvesti, tako da bodo vsi revizijski jaški dostopni, posebno, pozornost je potrebno posvetiti izvedbi širitve na območju, kjer kanalizacijski kolektor prečka Savinjo in izvesti dodatno zavarovanje, kolikor bo potrebno.

Poleg ostalih pogojev, ki jih določa ta lokacijski načrt, morajo biti vsi objekti in ureditve oblikovane tako, da bodo v največji možni meri ohranili krajinsko podobo prostora oziroma bodo dosežena nova kakovostna razmerja v naselbinski strukturi.
Pogoji urejanja Savinje so:
– obrežna zavarovanja naj se izvedejo v čim večji meri iz naravnih materialov in biotehnično ureditvijo
– izvedba brežine naj se izvede s tako konfiguracijo, da bo možen dostop do vode oziroma, naj se na območju izvedbe obrežnega zidu dostop izvede s stopnicami
– ozelenitev in zasaditev brežin se mora izvesti z avtohtono obrežno vegetacijo
– visokovodni nasipi naj se popestrijo s posameznimi deformacijami linije nasipa, različnimi nakloni brežin in različno širino nasipa in zazelenijo z gručami avtohtone vegetacije, ki bo optično znižala nasip in imela ekološko funkcijo poljskih živic.
Za zavarovanje pretočnega profila je potrebno uporabljati v čim večji možni meri naravne materiale, predvsem kamen, les in biotehnične utrditve – zatravitev, zasaditev avtohtone grmovne in drevesne zarasti.
Pri skalometnem zavarovanju nožice in spodnjega dela poševnih brežin se mora zložba sonaravno oblikovati, da daje videz naravne brežine. V stike med kamni se zasipa in zatlači zemljo, da je možna zatravitev fug in posaditev podtaknjencev. Preostali gornji del brežine pa je potrebno zatraviti in zasaditi z avtohtono zarastjo zaradi naravnejšega izgleda vodotoka.

Glede na to, da zajema lokacijski načrt ureditev Savinje na sorazmerno dolgem odseku (2.6 km) in so ureditve zahtevne in drage, bo ureditev predvidoma potekala v 4 etapah, seveda pa obstaja tudi možnost vzporednega izvajanja dveh ali več etap. Kolikor pa ne bo na razpolago zadostnih sredstev za izvajanje predvidenih ureditev, bo možno posamezne etape razdeliti še na posamezne faze.
1. etapa: ureditev visokovodnega nasipa in zavarovanje korita na desnem bregu v območju Gaja (že izvedeno)
2. etapa: ureditev Savinje od vtoka Ljubije do cestnega mostu
1. faza: gradnja novega mostu
2. faza: ponižanje mozirskega praga in širitev ter ureditev struge dolvodno do vtoka Ljubije
3. etapa: ureditev Savinje od vtoka Ljubije nizvodno
4. etapa: ureditev Savinje od novega cestnega mostu gorvodno do vtoka Mozirnice
Po podanem prioritetnem vrstnem redu, se najprej izvede ureditev na najbolj kritičnih mestih, in sicer izgradnja novega mostu in nato ponižanje mozirskega praga in postopno urejanje korita s širitvijo struge, saj bo zaradi ureditev v območju mostu, dolvodni odsek še bolj obremenjen.

Poleg nalog in drugih določb tega odloka, morajo investitorji in izvajalci:
– odpraviti v najkrajšem možnem času vse negativne posledice, ki bi nastale med gradnjo
– izvajati delo v strugi Savinje po pogojih ribičev
– nadzorovati stanje brežin, predvsem v začetnem obdobju po izgradnji ureditve, ko naravna biotehnična ureditev še ne zagotavlja pričakovane stabilnosti in
– sanirati vse eventualne nastale poškodbe in erozijske zajede, predvsem v začetnem obdobju po zaključku del.

Pri rešitvah in pogojih določenih v tem LN, so dopustna le eventualna manjša odstopanja trase, če bo to narekovalo prilagajanje obstoječim terenskim razmeram. Ta odstopanja pa ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom in soglasji k temu lokacijskemu načrtu.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistični inšpektor občine Mozirje.

Lokacijski načrt je stalno na vpogled občanom, krajanom, organizacijam in. skupnostim na Zavodu za urbanistično načrtovanje in razvoj občine Mozirje.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.