Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o inšpekciji dela
Razglašam zakon o inšpekciji dela, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. junija 1994.
Št. 012-01/94-82
Ljubljana, dne 28. junija 1994.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan I. r.
ZAKON O INŠPEKCIJI DELA
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost delavcev pri delu, opravlja inšpektorat za delo (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat), če s predpisi ni drugače določeno.
2. člen
Inšpektorat se ustanovi kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za delo.
Inšpektorat ima notranje organizacijske enote, ki jih ustanavlja, združuje ter odpravlja minister, pristojen za delo, na predlog glavnega inšpektorja.
Inšpektorat vodi glavni inšpektor za delo (v nadaljnjem besedilu: glavni inšpektor).
3. člen
Inšpektorat zagotavlja enotno uresničevanje politike in ukrepov na področju inšpekcije dela, sodeluje z ministrstvom, pristojnim za delo pri pripravi predpisov s svojega delovnega področja ter opravlja druge zadeve, določene z zakonom ali z drugim predpisom.
4. člen
Inšpektorat daje delodajalcem in delavcem strokovno pomoč v zvezi z uresničevanjem zakonov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov iz svoje pristojnosti.
Inšpektorat pri svojem delu sodeluje z drugimi inšpekcijami, z zavodi, pristojnimi za zaposlovanje, za zdravstveno zavarovanje ter za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kot tudi s sindikalnimi oziroma strokovnimi združenji delavcev in združenji delodajalcev.
Inšpektorat sodeluje tudi z raziskovalnimi, izobraževalnimi organizacijami in s strokovnjaki na področju dela.
5. člen
Do konca prvega trimesečja tekočega koledarskega leta inšpektorat predloži ministrstvu, pristojnem za delo, poročilo o svojem delu za preteklo koledarsko leto. Poročilo, v katerem morajo biti navedeni splošni statistični podatki, mora vsebovati zlasti:
1. navedbo zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov, ki urejajo inšpekcijsko nadzorstvo,
2. podatke o številu delodajalcev po dejavnostih, v katerih je opravljen inšpekcijski pregled ter o številu delavcev, zaposlenih pri teh delodajalcih,
3. podatke o številu pregledov po dejavnostih, v katerih je opravljen inšpekcijski pregled,
4. podatke o ugotovljenih kršitvah in kaznivih dejanjih, o izrečenih ukrepih ter o uresničevanju izrečenih ukrepov po dejavnostih,
5. podatke o smrtnih poškodbah pri delu, kolektivnih nesrečah pri delu, hujših poškodbah pri delu ter o ugotovljenih poklicnih boleznih po dejavnostih.
V primerih iz 4. in 5. točke prejšnjega odstavka mora inšpektorat predlagati tudi ukrepe za reševanje vprašanj s tega področja.
Vlada Republike Slovenije mora poročilo iz prvega odstavka tega člena predložiti Državnemu zboru. Poročilo se najkasneje do 30. junija tekočega koledarskega leta obravnava v Državnem zboru in se najkasneje v treh mesecih od dneva obravnave pošlje Generalnemu direktorju Mednarodnega urada za delo.
II. INŠPEKTOR ZA DELO
6. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo, v mejah pristojnosti inšpektorata, neposredno opravlja inšpektor za delo (v nadaljnjem besedilu: inšpektor).
Inšpektor mora imeti visoko strokovno izobrazbo pravne oziroma tehnične smeri, najmanj pet let delovnih izkušenj in strokovni izpit za inšpektorja.
7. člen
Inšpektor mora vsako tretje leto opravljati preizkus strokovne usposobljenosti.
Prvi preizkus strokovne usposobljenosti opravlja inšpektor najkasneje eno leto po imenovanju za inšpektorja oziroma najkasneje tretje leto po opravljenem strokovnem izpitu.
Inšpektor lahko opravlja preizkus strokovne usposobljenosti največ dvakrat zaporedoma.
Če inšpektor preizkusa strokovne usposobljenosti ne opravi pri prvem preizkusu, ima pravico drugi preizkus opravljati v roku šestih mesecev od dneva prvega preizkusa.
8. člen
Strokovni izpit in preizkus strokovne usposobljenosti opravlja inšpektor pred komisijo, ki jo imenuje minister, pristojen za delo. Člani komisije morajo imeti visoko strokovno izobrazbo pravne oziroma tehnične smeri.
9. člen
Glavni inšpektor predlaga razrešitev inšpektorja, ki ne opravi preizkusa strokovne usposobljenosti.
Inšpektor, ki je v postopku razrešitve, ne sme izdajati odločb, lahko pa opravlja dejanja v postopku pred izdajo odločbe. V tem času je inšpektor lahko razporejen na druga dela, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi ali na dela, za katera se zahteva eno stopnjo nižja strokovna izobrazba.
Z dnem razrešitve inšpektorju preneha delovno razmerje.
10. člen
Minister, pristojen za delo, določi vsebino in potek strokovnega izpita ter vsebino in potek preizkusa strokovne usposobljenosti inšpektorjev.
11. člen
Inšpektor ne sme sprejemati daril oziroma si ne sme pridobivati ugodnosti, ki bi lahko vplivale na njegova uradna ravnanja.
III. UKREPI INŠPEKTORJA
12. člen
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima inšpektor pravico pregledati sredstva za delo, delovne prostore, delovno okolje, delovišča, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente delodajalca ter opravljati druga dejanja, če je to določeno v zakonu.
Delodajalec oziroma njegova odgovorna oseba mora inšpektorju zagotoviti nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzorstva.
13. člen
Inšpektor ima pravico, brez predhodnega obvestila ter brez dovoljenja delodajalca, ne glede na delovni čas, vstopiti v delovne prostore, na delovišča, k napravam ter v druge prostore, v katerih se opravlja gospodarska ali negospodarska dejavnost. Ob vstopu obvesti inšpektor delodajalca, če je dosegljiv.
Če mora inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva pregledati posamezne stanovanjske prostore, v katerih se opravlja gospodarska ali negospodarska dejavnost, pa delodajalec ali delavec temu nasprotuje, si mora za pregled teh prostorov pridobiti odločbo pristojnega sodišča.
Inšpektor lahko največ za osem dni odvzame dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje resničnega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da so očitno kršene pravice delavca oziroma, da obstaja sum prekrška ali hujših kršitev zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov.
O odvzemu dokumentacije iz prejšnjega odstavka inšpektor izda delodajalcu potrdilo, iz katerega mora biti razvidno, katera dokumentacija je bila odvzeta.
14. člen
Inšpektor sestavi zapisnik o opravljenem nadzorstvu, ki mora vsebovati zlasti podatke o:
– dnevu in času inšpekcijskega nadzorstva,
– delodajalcu,
– ugotovljenem stanju,
– ukrepih, ter o pravni podlagi za izrečene ukrepe,
– odvzemu dokumentacije iz 13. člena tega zakona. Zapisnik se pošlje delodajalcu, pri katerem je bil opravljen inšpekcijski pregled.
15. člen
Po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu ima inšpektor pravico in dolžnost z odločbo delodajalcu odrediti, da z dejanjem, opustitvijo dejanja oziroma z aktom, v roku, ki ga določi inšpektor, zagotovi izvajanje zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov iz svoje pristojnosti:
Odločba iz prejšnjega odstavka je lahko, kadar gre za izjemno nujne ukrepe, tudi ustna. Inšpektor mora izdati pismeno odločbo delodajalcu najkasneje v osmih dneh od dneva, ko je opravljeno inšpekcijsko nadzorstvo.
Zoper odločbo iz prvega in drugega odstavka tega člena je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva njene vročitve.
Pritožba zoper odločbo iz prvega in drugega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve odločbe.
16. člen
Inšpektor lahko z odločbo prepove delodajalcu opravljanje delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzorstvu ugotovi:
1. da delodajalec ni zagotovil brezhibnosti sredstev za delo in ustreznega delovnega okolja ter delovnega procesa, kakor tudi njihove sprotne prilagoditve ob vsaki spremembi v delovnem procesu,
2. da zaradi sredstev za delo, delovnega postopka, delovnega okolja ali nezavarovanega območja grozi nevarnost za poškodbo ali zdravstveno okvaro delavcev ali delavcev, ki niso prejeli ustreznih navodil,
3. da mu je delodajalec ali delavec delodajalca onemogočil inšpekcijski pregled.
17. člen
Inšpektor z odločbo prepove delodajalcu opravljanje delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzorstvu ugotovi:
1. da delodajalec z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe o delu v skladu s predpisi in s kolektivno pogodbo,
2. da delodajalec delavca ni prijavil oziroma zanj ne plačuje prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in za zavarovanje za primer brezposelnosti,
3. neposredno nevarnost za življenje ali zdravje delavcev.
18. člen
Odločba iz 16. in 17. člena tega zakona je lahko ustna.
Inšpektor mora izdati odločbo iz prejšnjega odstavka delodajalcu najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je opravljeno inšpekcijsko nadzorstvo.
Zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva vročitve.
Pritožba zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve odločbe.
19. člen
Delodajalec lahko od inšpektorja zahteva odložitev izvršbe, če meni, da bi mu z izvršbo nastala težko popravljiva škoda, odložitev pa ne nasprotuje javni koristi in tudi ni nevarnosti, da bi zaradi odložitve izvršbe nastala večja nepopravljiva škoda.
Zahtevi iz prejšnjega odstavka delodajalec priloži ustrezna dokazila.
O zahtevi iz prvega odstavka tega člena mora inšpektor izdati odločbo najpozneje v treh dneh potem, ko dobi zahtevo delodajalca.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva vročitve odločbe.
20. člen
Inšpektor ima pravico pri ugotovljenih nepravilnostih pečatiti sredstva za delo, delovne prostore ter delovišča ali druge prostore v katerih se opravlja gospodarska ali negospodarska dejavnost.
Inšpektor označi pečat z žigom inšpekcije.
Inšpektor ima pravico pri ugotovljenih nepravilnostih s sklepom določiti podjetjem, ki so pristojna za distribucijo električne energije, vode, plina ter za telekomunikacijske zveze, da se delodajalcu ustavi dobava le-teh oziroma, da se delodajalcu prekinejo telekomunikacijske zveze.
Podjetje iz prejšnjega odstavka mora sklep inšpektorja izvršiti najpozneje v treh dneh od dneva vročitve sklepa.
21. člen
Če inšpektor pri istem delodajalcu več kot dvakrat v šestih mesecih ugotovi kršitve iz 17. člena tega zakona, mora pristojnemu organu takoj podati predlog za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti. Pristojni organ je dolžan v roku dveh mesecev od vložitve predloga obvestiti inšpektorja o ukrepu, ki ga je sprejel v zvezi z njegovim predlogom.
22. člen
Če inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ugotovi, da je kršen zakon, drug predpis, kolektivna pogodba ali splošni akt, ima pravico in dolžnost predlagati uvedbo postopka zaradi prekrška, izreči mandatno kazen oziroma prijaviti kaznivo dejanje.
23. člen
Če ni s tem zakonom drugače določeno, se za inšpektorja ter za izvrševanje inšpekcijskega nadzorstva uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravo ter predpisi o splošnem upravnem postopku.
Zoper odločbo inšpektorja je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za delo.
IV. KAZENSKE DOLOČBE
24. člen
Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek delodajalec, ki:
1. inšpektorju ne zagotovi nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzorstva (drugi odstavek 12. člena),
2. odpečati sredstva za delo, delovne prostore ter delovišča ali druge prostore v katerih se opravlja gospodarska ali negospodarska dejavnost (prvi odstavek 20. člena),
3. poškoduje, odstrani ali opravi kakršnokoli dejanje v zvezi s pečatom oziroma v zvezi z žigom inšpekcije na pečatu (drugi odstavek 20. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba delodajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo najmanj 70.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka delavec delodajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka.
25. člen
Z denarno kaznijo najmanj 750.000 tolarjev se kaznuje za prekršek podjetje, ki v treh dneh od dneva vročitve ne izvrši sklepa inšpektorja (četrti odstavek 20. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba podjetja, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26. člen
Inšpektorji, ki ob uveljavitvi tega zakona opravljajo delo v organih inšpekcije za delo, postanejo z dnem uveljavitve tega zakona delavci inšpektorata.
Inšpektorat prevzame z dnem uveljavitve tega zakona vso dokumentacijo, arhiv in nedokončane zadeve od dosedanjih organov inšpekcije za delo.
27. člen
Table z nazivi, pečati, štampiljke in žigi inšpekcijskih organov za delo se nadomestijo z novimi najkasneje v dveh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona. Do zamenjave se uporabljajo dosedanje table, pečati, štampiljke in žigi organov inšpekcij za delo.
28. člen
Inšpektor, ki je na dan uveljavitve tega zakona v delovnem razmerju v organih inšpekcije za delo in nima visoke strokovne izobrazbe, si mora v sedmih letih od dneva uveljavitve tega zakona pridobiti visoko strokovno izobrazbo smeri, ki se zahteva za področje, na katerem bo opravljal inšpekcijsko nadzorstvo.
S potekom roka iz prejšnjega odstavka inšpektorju, ki si ni pridobil visoke strokovne izobrazbe, ki se zahteva za področje na katerem bo opravljal inšpekcijsko nadzorstvo, preneha delovno razmerje v inšpektoratu.
Določbe prejšnjih odstavkov se ne nanašajo na inšpektorja, ki je na dan uveljavitve tega zakona v delovnem razmerju v organih inšpekcije za delo, ima višjo strokovno izobrazbo ter še največ pet let delovne dobe.
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov lahko, na predlog glavnega inšpektorja za delo, delo inšpektorja izjemoma opravlja tudi delavec z višjo strokovno izobrazbo in opravljenim strokovnim izpitom za inšpektorja za delo, če do uveljavitve tega zakona opravlja delo inšpektorja najmanj deset let.
29. člen
Inšpektorat nadaljuje delo v prostorih in s sredstvi, ki so jih doslej uporabljali organi inšpekcije za delo.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se po stanju na dan 31. 12. 1993 prenesejo na Republiko Slovenijo. Obveznosti republike glede odplačila teh sredstev lokalnim skupnostim se uredijo s pogodbo, ki jo skleneta republika in lokalna skupnost.
O najemu ali odkupu prostorov iz prvega odstavka tega člena skleneta republika in lokalna skupnost pogodbo.
30. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe IV. poglavja zakona o varstvu pri delu, razen določb 53. in 54. člena (Uradni list SRS, št. 32/74, 16/80, 25/86), ki se nanašajo na inšpekcijo za delo ter XIII. poglavje zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93), ki ureja nadzorstvo inšpekcije dela.
31. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 103-01/93-1/3
Ljubljana, dne 20. junija 1994.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Herman Rigelnik l. r.
