Na podlagi 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I), 7. točke 5. člena zakona o položaju in pooblastilih Avto-moto zveze Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 22/78), petega odstavka 373. člena carinskega zakona (Uradni list SFRJ, št. 34/90) ter 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba predpisuje način, na kateri pooblaščena organizacija prevzema, zbira in hrani motorna in priklopna vozila ter njihove dele, ki so uvoženi v Republiko Slovenijo, v zvezi z njimi pa teče carinski ali drug upravni postopek ali postopek zaradi prekrška, razen rednega postopka carinjenja; vodi o tem evidenco; prodaja ta vozila in dele ter razporeja s prodajo pridobljena sredstva.

Za motorna vozila po tej uredbi se štejejo:
1. motorna vozila za prevoz oseb (osebni avtomobili, športna motorna vozila, terenska vozila, rešilni avtomobili, avtobusi, trolejbusi idr.);.
2. motorna vozila za prevoz blaga in materiala (tovornjaki, tovornjaki vlačilci, prekucniki, dumperji, dostavna vozila, cisterne, hladilniki, vozila z izolacijo, vozila za zbiranje smeti; avtomobili viličarji, vozila-ploščadi idr.);
3. motorna vozila za specialne namene (tovornjaki z dvigalnimi pripravami, tovornjaki dvigalniki, tovornjaki z Vgrajenim betonskim mešalnikom, gasilni avtomobili, avtomobili za čiščenje ulic, vozila-snežni plugi, avtomobili za polivanje ulic, reflektorski avtomobili, premične delavnice, premični radiološki avtomobili idr.);
4. traktorji z ali brez priprave za odvzemanje moči, vitlov ali jermenic (traktorji na kolesa, traktorji goseničarji, traktorji za vleko polpriklopnikov idr.);
5. vse vrste motornih koles, skuterjev, mopedov in koles z vgrajenim motorjem.
Za priklopna vozila po tej uredbi se štejejo vse vrste priklopnikov, polpriklopnikov in drugih vozil brez mehaničnega pogona.
Za dele motornih in priklopnih vozil po tej uredbi se štejejo vsi deli in pribor za motorna in priklopna vozila iz prvega in drugega odstavka tega člena, sestavljeni ali razstavljeni.

Pooblaščena organizacija prevzema, zbira, hrani in prodaja:
1. motorna in priklopna vozila, ki so jih zasegli ali odvzeli državni organi (sodišča, inšpekcijski organi, organi za notranje zadeve idr.), če jih ti izročijo pristojni carinarnici ali pooblaščeni organizaciji;
2. motorna in priklopna vozila s tujo registracijo, ki so bila izročena v hrambo z dovoljenjem carinarnice;
3. poškodovana motorna in priklopna vozila s tujo registracijo, ki jih je lastnik oziroma voznik izročil, ne da bi imel pravico do odškodnine;
4. zapuščena motorna in priklopna vozila, ki so pripeljana v Slovenijo v skladu z 98. členom carinskega zakona;
5. motorna in priklopna vozila ter njihovi deli, ki so bili odvzeti v upravnem postopku;
6. motorna in priklopna vozila ter njihovi deli, ki jim je iztekel ležalni rok;
7. motorna in priklopna vozila ter njihovi deli, ki so bili izročeni carinarnici za prosto razpolago, ter druga vozila in njihovi deli, ki se jim je lastnik odpovedal v dobro Republike Slovenije;
8. poškodovana začasno uvožena motorna in priklopna vozila ter njihovi deli, ki so bili izročeni carinarnici;
9. zamenjane dele začasno uvoženih motornih in priklopnih vozil s tujo registracijo, ki niso bili vrnjeni v tujino;
10. dele motornih in priklopnih vozil, ki so prispeli v poštnih pošiljkah, niso bili vročeni prejemniku, tuji pošiljatelj pa jih noče sprejeti;
11. motorna in priklopna vozila ter njihovi deli, ki so bili odvzeti v postopku za prekrške;
12. motorna in priklopna vozila ter njihovi deli, ki so na katerikoli podlagi pri carinarnici, razen v rednem postopku carinjenja, ki jih carinarnica izroči v hrambo pooblaščeni organizaciji.

Pooblaščena organizacija, ki je dobila od carinarnice, organa za notranje zadeve ali druge pravne ali fizične osebe obvestilo oziroma je kako drugače zvedela za motorno ali priklopno vozilo ali njune dele, navedene v 3. členu te uredbe (v nadaljnjem besedilu: vozilo), mora takoj ukrepati, da spravi vozilo oziroma ga prevzame.

Vozilo prevzame komisija, sestavljena iz predsednika in dveh članov, ki jo sestavi pooblaščena organizacija.

Komisija iz 5. člena te uredbe sestavi zapisnik v najmanj štirih izvodih na obrazcu, ki ga predpiše minister za finance.

Če prevzame pooblaščena organizacija vozilo od carinarnice, ji ta pismeno sporoči na kakšni podlagi se vozilo izroča, kakšen je bil dotedanji postopek, ali so se stekli pogoji, da se da vozilo v prodajo, ali so bili v dotedanjem postopku kakšni stroški ter druge bistvene podatke; izroči ji tudi kopije listin, ki se nanašajo na vozilo in obračun stroškov.
Zapisnik o prevzemu in predaji vozila podpišejo člani komisije iz 5. člena te uredbe in odgovorni delavec carinarnice. Izvod zapisnika se izroči carinarnici.

Če prevzame pooblaščena organizacija vozilo od organa za notranje zadeve ali druge pravne ali fizične osebe, podpiše in dobi izvod zapisnika o prevzemu vozila tudi tisti, ki ga je izročil.
Pooblaščena organizacija, ki je prevzela vozilo po prvem odstavku tega člena, mora o tem v 24 urah po prevzemu obvestiti pristojno carinarnico in ji poslati izvod zapisnika.
Po drugem odstavku tega člena je treba ravnati tudi, kadar je najdeno vozilo na kraju in v okoliščinah, ki dajo sklepati, da je zapuščeno.

Po prevzemu mora pooblaščena organizacija vozilo. še istega dne evidentirati na obrazcu, ki ga predpiše minister za finance.

Pooblaščena organizacija, ki je spravila vozilo oziroma ga prevzela v skladu s 7. oziroma 8. členom te uredbe, vozila ne sme izročiti lastniku ali drugi pooblaščeni osebi oziroma ga prodati brez dovoljenja pristojne carinarnice oziroma drugega organa iz 1. točke 3. člena te uredbe.

Pooblaščena organizacija mora shraniti vozila v ustreznih prostorih, kjer so zavarovana pred poškodbami, uničenjem, elementarnimi nesrečami, neupravičenim razpolaganjem idr.
Pristojna carinarnica ugotovi, ali prostori iz prvega odstavka tega člena ustrezajo pogojem za spravilo in hrambo vozil v skladu s postopkom za pregled prostorov. ki so namenjeni za carinske shrambe.

Za vozila, ki jih je prevzela, ter za plačilo carine in drugih uvoznih davščin odgovarja pooblaščena organizacija po stanju vozil ob prevzemu.

Pooblaščena organizacija mora hraniti prevzeto in spravljeno vozilo, dokler se v ustreznem carinskem ali drugem upravnem postopku ali postopku zaradi prekrška končno ne odloči o tem, ali bo vozilo izročeno lastniku, vrnjeno v tujino ali dano v prodajo.

Če je v carinskem ali drugem upravnem postopku ali v postopku zaradi prekrška končno odločeno, da se izroči vozilo, ki ga hrani pooblaščena organizacija lastniku ali da se vrne v tujino, ga sme pooblaščena organizacija izročiti samo na podlagi ustreznega akta pristojne carinarnice oziroma drugega organa iz 1. točke 3. člena te uredbe.
Tisti, ki prevzame vozilo iz prvega odstavka tega člena, podpiše potrdilo o prevzemu na predpisanem obrazcu.

Tisti, ki prevzame vozilo v skladu s 14. členom te uredbe, plača pooblaščeni organizaciji vse stroške, ki jih je imela ta z njegovim spravilom, prevzemom in hrambo.
Če je bilo dano vozilo v hrambo pooblaščeni organizaciji brez lastnikove krivde, se plačajo stroški, ne glede na prvi odstavek tega člena, iz sredstev, dobljenih s prodajo drugih vozil.

Če je pristojna carinarnica dovolila, da se vrne vozilo v tujino pod carinskim nadzorstvom, ga izroči pooblaščena organizacija v skladu z odločbo carinarnice proti plačilu stroškov iz prvega odstavka 15. člena te uredbe.

Pooblaščena organizacija sme dati vozilo v prodajo, ko prejme od pristojne carinarnice oziroma organa iz 1. točke 3. člena te uredbe pismeno obvestilo, da so se zanj stekli pogoji, da se da v prodajo.

Na podlagi evidence o vozilih in dokumentacije sestavlja pooblaščena organizacija sezname vozil, za katera so se stekli pogoji, da se dajo v prodajo, in sicer ločeno po vrsti in po pravnih podlagah, na osnovi katerih so bila vozila prevzeta.

Za pregled in cenitev vozil po seznamih iz prejšnjega člena sestavi pooblaščena organizacija komisijo, v kateri so predsednik in dva člana.

Komisija iz prejšnjega člena mora ugotoviti, ali vozila v seznamih iz 18. člena te uredbe ustrezajo podatkom iz evidence in dokumentacije o prevzetih vozilih.
Komisija iz prvega odstavka tega člena sestavi zapisnik o svojem delu. Če ugotovi, da se stanje vozil ne ujema s podatki iz evidence in dokumentacije, mora v zapisniku to ugotoviti.
Pri ugotavljanju vrednosti vozil po prvem odstavku tega člane upošteva komisija iz prvega odstavka tega člena ceno za takšno vozilo na domačem trgu, po odbitku prometnega davka in drugih običajnih poslovnih stroškov v trgovini.

Po pregledu in cenitvi vrednosti vozila, vpiše komisija iz 19. člena te uredbe njegovo ugotovljeno vrednost v ustrezne rubrike seznamov iz 18. člena te uredbe.

Če komisija iz 19. člena te uredbe oceni, da je vozilo v takšnem stanju, da ga ne bi bilo upravičeno dati v prodajo (vozilo je precej poškodovano, je v takšnem stanju, da je nevarno za varnost prometa idr.), se vozilo uniči.
Če imajo posamezni deli vozila iz prvega odstavka tega člena uporabno vrednost in če stroški za demontažo niso veliki, lahko komisija iz 19. člena te uredbe odloči, da se ti deli demontirajo in prodajo, vozilo pa uniči.

Javna dražba vozil se objavi v dnevnem tisku, in sicer najpozneje deset dni pred dražbo.
V oglasu o javni dražbi morajo biti navedeni pogoji javne dražbe; podatki o vrsti in stanju vozila, začetni ceni, dnevu, uri in kraju javne dražbe, višini in načinu polaganja varščine za udeležbo na javni dražbi, kakor tudi o dnevu, uri in kraju, kjer je mogoče pogledati vozila, ki se dajejo v prodajo.

Javne dražbe se lahko udeležijo pravne in fizične osebe, če položijo predpisano varščino.
Pred začetkom javne dražbe morajo ponudniki položiti varščino, ki znaša 20% začetne cene za vozilo, pri čemer pa znesek ne more biti nižji od 5.000 SIT.

Javno,dražbo za vozila izvede komisija, ki jo sestavi pooblaščena organizacija. Komisija ima predsednika in dva člana.
Prva javna dražba se sme opraviti le, če se je udeležijo najmanj trije ponudniki.
Če prva javna dražba ne uspe, se napove druga, ki se sme opraviti, če se je udeležita najmanj dva ponudnika. Druga javna dražba se objavi enako kot prva, pač pa mora biti v oglasu navedeno, da je to druga javna dražba.
Šteje se, da javna dražba iz drugega in tretjega odstavka tega člena ni uspela, če ni bila za vozilo niti po tretjem vabilu ponujena večja cena od začetne.
Če vozilo niti na drugi javni dražbi ni prodano, se lahko proda z zbiranjem ponudb oziroma po neposredni pogodbi.

O vsaki javni dražbi se piše zapisnik na predpisanem obrazcu, vanj pa se vpišejo podatki o vozilu, začetni ceni zanj, udeležencih licitacije na javni dražbi, danih ponudbah, doseženi prodajni ceni in kupcu.
Obrazec iz prejšnjega odstavka predpiše minister za finance.
Zapisnik o javni dražbi podpišejo predsednik in člani komisije iz 25. člena te uredbe, kupec ter navzoči ponudniki.
Zapisnik o javni dražbi se izobesi na oglasni deski pooblaščene organizacije v dveh dneh po končani prodaji in mora ostati tam izobešen tri dni. Udeleženci javne dražbe lahko ugovarjajo zoper delo in postopek komisije iz 25. člena te uredbe v treh dneh po izobešenju zapisnika na oglasni deski, če so tak ugovor napovedali eno uro po končani javni dražbi.
V zvezi z ugovorom odloči pooblaščena organizacija po zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86) v treh dneh po njegovi vložitvi. Vozilo, zaradi katerega se ugovarja, ni dovoljeno izročiti kupcu, dokler se o ugovoru ne odloči končno.

Kupec mora vplačati kupnino na poseben račun pooblaščene organizacije in mora prevzeti vozilo v petih dneh po prodaji oziroma po dnevu, ko je bil končan postopek zaradi ugovora.
Če kupec ne vplača kupnine v roku iz prvega odstavka tega člena, izgubi pravico do vrnitve varščine, vozilo pa se da znova na javno dražbo.

Važnejši deli vozila, in sicer: šasija; motor; blok motorja; menjalnik; diferencial; ohišje motorja, menjalnika in diferenciala; okrov; kabina ter sprednje in zadnje podvozje se prodajajo praviloma na javni dražbi.
Drugi deli vozila se prodajo praviloma z zbiranjem ponudb.
Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se smejo prodajati deli vozil tudi v ustreznih prodajalnah pooblaščene organizacije.

Sredstva, dobljena s prodajo vozil in njihovih delov pooblaščena organizacija vplača v proračun republike do dvajsetega dne v mesecu za prodajo iz prejšnjega meseca.
Ne glede na določilo iz prejšnjega odstavka, se sredstva, dobljena s prodajo vozil in njihovih delov iz 2., 4., 6., 8. in 12. točke prvega odstavka 3. člena te uredbe, po obračunu in vplačilu carin in drugih uvoznih davščin, vplačajo na posebni depozitni račun pri pristojni carinarnici. Če lastnik vozila v šestih mesecih po vplačilu ne vloži zahteve za izplačilo deponiranega zneska, se sredstva vplačajo v proračun republike kot izreden prihodek.
Osnova za obračunavanje carine in drugih uvoznih davščin za vozila iz tega člena je dosežena prodajna cena, zmanjšana za stroške iz drugega odstavka 15. člena te uredbe.
Republiška carinska uprava in pooblaščena organizacija skleneta pogodbo, s katero se določi plačilo in način plačevanja storitev opravljanja poslov prevzema, hrambe in prodaje motornih in priklopnih vozil ter njihovih delov.

Z dnem, ko začne veljati ta uredba, se preneha uporabljati odlok o načinu prevzemanja, zbiranja in hrambe motornih in priklopnih vozil ter njihovih delov, o njihovi prodaji ter o razporejanju sredstev, dobljenih s prodajo (Uradni list SFRJ, št. 68/78, 61/85 in 30/90).

Pogodbo iz četrtega odstavka 29. člena te uredbe skleneta Republiška carinska uprava in pooblaščena organizacija najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi te uredbe.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.