Na podlagi 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) in 71. člena zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-I in 4/93) izdaja Vlada Republike Slovenije
UREDBO
o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino
1. člen
S to uredbo se ureja povračilo stroškov delavcem v državnih organih za službena potovanja v tujino.
2. člen
Delavec v državnem organu je upravičen do povračila stroškov za službeno potovanje v tujino, če potuje na podlagi naloga za službeno potovanje.
3. člen
Povračilo stroškov za službeno potovanje v tujino zajema:
– dnevnico kot povračilo stroškov prehrane,
– povračilo stroškov za prenočišče,
– povračilo stroškov prevoza,
– povračilo drugih stroškov.
4. člen
Zneski dnevnic za službena potovanja v posamezne države so določeni v prilogi, ki je sestavni del te uredbe.
Ameriški dolar je obračunska enota za določitev zneskov dnevnic za posamezne države, določene v prilogi te uredbe.
Dnevnica za državo v katero se službeno potuje, se izplača v valuti, ki je določena v prilogi te uredbe ali v valuti države, v katero se službeno potuje, preračunano iz obračunske enote po srednjem tečaju Banke Slovenije.
5. člen
Dnevnica, ki velja za tujo državo, v katero se službeno potuje, se obračuna od ure pričetka službenega potovanja, pa do ure, ko se službeno potovanje zaključi.
Če se službeno potuje v več držav, se pri odhodu obračuna dnevnica, določena za tujo državo, v kateri se začne službeno potovanje, pri vrnitvi pa se obračuna dnevnica, določena za tujo državo, v kateri je bilo službeno potovanje končano.
Za vsako muditev oziroma potovanje skozi tujo državo, ki traja več kot 12 ur, se obračuna dnevnica za to tujo državo.
6. člen
Znesek dnevnic, določen v 4. členu te uredbe, se za službeno potovanje v tujino funkcionarjem in višjim upravnim delavcem, ki jih imenuje Vlada Republike Slovenije, zunanjim ekspertom, če potujejo kot člani delegacije ali po nalogu upravnega organa ter članom letalske posadke poveča, in sicer:
– funkcionarjem za 20 odstotkov,
– višjim upravnim delavcem in zunanjim ekspertom za 10 odstotkov,
– članom letalske posadke za 20 odstotkov.
7. člen
Za službeno potovanje v tujino, ki traja od 14 do 24 ur, se obračuna cela dnevnica.
Za službeno potovanje v tujino, ki traja od 8 ur do 14 ur, se obračuna 75 odstotkov dnevnice.
Za službeno potovanje v tujino, ki traja od 6 do 8 ur, se obračuna 25 odstotkov dnevnice.
8. člen
Če je na službenem potovanju v tujino zagotovljena brezplačna prehrana, se upravičencu za pokritje drugih morebitnih stroškov obračuna 20 odstotkov dnevnice.
9. člen
Stroški za prenočišče na službenem potovanju v tujino se obračunajo v višini plačanega hotelskega računa za prenočevanje v hotelu nižje od luksuzne kategorije.
Za prenočevanje v hotelu luksuzne kategorije se obračunajo stroški po priloženem računu, vendar največ do višine dnevnice.
10. člen
Stroški za dnevni počitek članov letalske posadke na službenem potovanju v tujino se obračunajo v višini plačanega hotelskega računa za prenočevanje v hotelu nižje od luksuzne kategorije, če se posadka mudi na letališču več kot 4 ure med dvema poletoma v 24 urah.
11. člen
Za službeno potovanje v tujino članov slovenske delegacije na mednarodnih srečanjih in zborovanjih, prevajalca, članov letalske posadke, varnostnega osebja in šoferjev, na katerih določa nastanitvene pogoje gostitelj oziroma organizator, se udeležencem in njihovim spremljevalcem stroški za prenočitev obračunajo tudi na podlagi računa hotela luksuzne kategorije.
12. člen
Stroški za prevoz na službenem potovanju v tujino se obračunavajo v višini stroškov za prevoz s prevoznim sredstvom, določenim v potnem nalogu, na podlagi vozovnice ali računa.
13. člen
Če se službeno potuje z letalom, se povrnejo stroški letalskega prevoza v ekonomskem razredu.
Upravičencem iz 6. člena te uredbe se povrnejo stroški letalskega prevoza v poslovnem razredu.
Stroški letalskega prevoza v prvem razredu se povrnejo le po predhodni odobritvi predstojnika.
Če se službeno potuje z vlakom ali ladjo, se povrnejo stroški železniškega oziroma ladijskega prevoza v prvem razredu po potrebi s spalnikom oziroma kabino.
14. člen
Na podlagi predloženega računa se obračunajo tudi drugi prevozni in preostali stroški, ki nastanejo pri službenem potovanju v tujino in sicer:
– stroški prevoza s sredstvi javnega prevoza ali avtotaksijem v kraju službenega potovanja,
– stroški za prevoz in prenos stvari oziroma prtljage,
– poštni telefonsko-telegrafski stroški, ki so nujni pri opravljanju službenega potovanja,
– takse (letališke takse, peronske karte in podobno) in parkirnina ob prevozu z osebnim vozilom,
– izdatki za gorivo, cestne takse, parkirnino in drugo, če se uporablja službeno vozilo.
15. člen
Če je v nalogu za službeno potovanje določeno, da se uporabi za službeno potovanje v tujino lastno motorno vozilo, se do 500 skupno prevoženih kilometrov povrnejo stroški v višini 30 odstotkov cene litra motornega bencina 98 oktanov za prevoženi kilometer. Za prevoženi kilometer nad 500 skupno prevoženih kilometrov se povrnejo stroški v višini 40 odstotkov cene litra motornega bencina 98 oktanov.
16. člen
Upravičencu se ne povrnejo tisti stroški službenega potovanja v tujino, katere mu je poravnal gostitelj.
17. člen
Po predhodni odobritvi predstojnika se upravičencem obračunajo na podlagi predloženih računov tudi stroški za reprezentanco.
18. člen
Za službeno potovanje v tujino se lahko izplača upravičencu akontacija v višini, predvidenih stroškov, ki morajo biti v nalogu za službeno potovanje natančno razčlenjeni.
19. člen
Nalog za službeno potovanje podpisuje predstojnik oziroma druga pooblaščena oseba.
Nalog za službeno potovanje se izda v pisni obliki.
Izjemoma se lahko o nujnih primerih odredi službeno potovanje tudi ustno, telefonično ali telegrafsko. V takem primeru se pisni nalog izda najkasneje v dveh dneh, ko je upravičenec odšel na službeno potovanje.
20. člen
Obračun stroškov, nastalih na službenem potovanju v tujino, se predloži pristojnemu delavcu naslednji dan po končanem službenem potovanju, najpozneje pa v 7 dneh po končanem potovanju.
Obračuna se na podlagi dokazil o stroških, ki jih je treba priložiti nalogu za službeno potovanje, na katerem so obračunani potni stroški.
Če je potreben obračun v več valutah, se predložijo obračuni za vsako valuto posebej.
21. člen
Če je potrebno izda minister za finance navodila za izvedbo te uredbe.
22. člen
Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati uredba o izdatkih za službena potovanja in selitve v tujino, ki se priznavajo zveznim upravnim organom in zveznim organizacijam med materialne stroške (Uradni list SFRJ, št. 8/90).
23. člen
Ta uredba prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 114-02/94-1/4-8
Ljubljana, dne 23. junija 1994.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
