Na podlagi druge točke 52. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/86) v zvezi s 1. in 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS. št. 1/91-I) izdaja minister za kmetijstvo in gozdarstvo

Domače živali: parkljarji (goveda, drobnica, prašiči) in kopitarji, ki niso označene po pravilniku o vodenju rodovništva, ugotavljanju proizvodnosti živali, ocenjevanju plemenske vrednosti in priznavanju plemenjakov (Uradni list SRS, št. 21/81), morajo biti v prometu označene na način, določen s to odredbo.

Parkljarji v prometu morajo biti individualno označeni s predpisano ušesno znamko v levem uhlju.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za prašiče in jagnjeta, rojene in vzrejene na isti farmi, ki se v skupini prevažajo v klavnico in je ta skupina v klavnici do zakola vhlevljena ločeno od drugih živali. V tem primeru mora biti pošiljka ob prevozu zapečatena, zdravstvenemu spričevalu pa priložena ena skupinska znamka. Skupinska znamka je po obliki, dimenzijah, barvi in oznakah enaka ušesnim znamkam.
Uvoženi parkljarji se v karanteni označijo z ušesno znamko za parkljarje iz uvoza, kopitarji pa prav tako v karanteni z identifikacijskim trakom.

Ušesna znamka za govedo je zelene barve.
Na prednji strani ušesne znamke so v črni barvi vtisnjene 10 mm velike identifikacijske oznake: v zgornji vrsti je dvomestna šifra regije, iz katere izhaja žival ter z eno črko označena serija, v spodnji vrsti je petmestna serijska številka.
Na zadnji strani ušesne znamke je reliefno izražena oznaka za Slovenijo »SVN«, obdana z elipso dimenzije 27 x 20 mm.
Na spojnem delu je v zgornji vrsti v črni barvi vtisnjen napis »RVU«, v spodnji vrsti pa dvomestna šifra regije. Velikost obeh napisov je 7 mm.

Ušesna znamka za prašiče je zelene barve.
Na prednji strani ušesne znamke je v črni barvi in velikosti 8 mm vtisnjena oznaka serije ter petmestna serijska številka.
Na zadnji strani je reliefno izražena oznaka za Slovenijo »SVN«, obdana z elipso dimenzije 20 x 12 mm.
Na spojnem delu je v zgornji vrsti v črni barvi vtisnjen napis »RVU«, v spodnji vrsti pa šifra regije. Velikost obeh napisov je 5 mm.

Ušesna znamka za ovce in koze je rumene barve.
Določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka 4. člena te odredbe veljajo tudi za ušesno znamko za ovce in koze.

Ušesne znamke za parkljarje iz uvoza so rdeče barve in so po obliki, dimenzijah in identifikacijskih oznakah, razen šifre regije, enake ušesnim znamkam, opisanim v 3., 4., in 5. členu te odredbe.
Namesto šifre regije je na ušesnih znamkah za vse uvožene parkljarje šifra 05.

Kopitarji v prometu, ki nimajo veljavnega identifikacijskega dokumenta, morajo biti označeni z identifikacijskim trakom, ki se kopitarju trajno spne v biclju prednje leve noge.
Na identifikacijskem traku so v velikosti 10 mm naslednje oznake:
– oznaka za Slovenijo s kratico »SVN«;
– oznaka organa, ki skrbi za označenje, Republiška veterinarska uprava, s kratico »RVU«;
– številčna oznaka, ki vsebuje dvomestno šifro regije, iz katere izhaja žival, in štirimestno serijsko številko.
Barva identifikacijskega traku je zelena za kopitarje v notranjem prometu in rdeča za kopitarje iz uvoza.

1) šifra 01 za občine: Dravograd, Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Maribor, Murska Sobota, Ormož, Pesnica, Ptuj, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ruše, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica;
2) šifra 02 za občine: Celje, Hrastnik, Laško, Mozirje, Šentjur pri Celju, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Velenje, Zagorje ob Savi, Žalec;
3) šifra 03 za občine Brežice, Cerknica, Domžale, Črnomelj, Grosuplje, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Litija, vse občine v Ljubljani, Logatec, Metlika, Novo mesto, Radovljica, Ribnica, Sevnica, Škofja Loka, Tržič, Trebnje, Vrhnika;
4) šifra 04 za občine: Ajdovščina, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Nova Gorica, Piran, Postojna, Sežana, Tolmin.

Ušesne znamke in identifikacijske trakove izdajajo imetniku živali organi, pooblaščeni za izdajo zdravstvenih spričeval. Predpisano obvezno označevanje živali zagotovi imetnik živali pod nadzorom veterinarske inšpekcije.
Na zdravstveno spričevalo za živali v prometu se morajo poleg drugih podatkov obvezno vpisati tudi imetnik živali, novi imetnik živali in identifikacijske oznake živali. Imetnik živali, ki mu ob izdaji zdravstvenega spričevala novi imetnik živali ni poznanje dolžan sporočiti novega imetnika živali izdajatelju zdravstvenega spričevala. Izdajatelj zdravstvenega spričevala pošlje podatke o novem imetniku živali Republiški veterinarski upravi.
Skupini individualno označenih živali, ki pripada istemu imetniku in je namenjena za zakol, se izda eno zdravstveno spričevalo, na katerem pa moramo biti napisane identifikacijske oznake vseh živali v skupini.
Skupinske pošiljke živali iz drugega odstavka 2. člena te odredbe zapečati s skupinsko znamko pooblaščeni delavec oddelka za epizootiologijo območnega veterinarskega zavoda. Na zdravstveno spričevalo, izdano za skupino živali v prometu, se morajo poleg drugih podatkov obvezno vpisati tudi imetnik živali, naslov klavnice, število živali in identifikacijske oznake s skupinske znamke, ki je dodeljena pošiljki.

Republiška veterinarska uprava izdaja ušesne znamke za parkljarje, identifikacijske trakove za kopitarje ter vodi evidenco o prometu z živalmi in ušesnimi znamkami ter identifikacijskimi trakovi.
Podatki iz evidence živali v prometu so dostopni Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, ministrstvu za notranje zadeve, območnim veterinarskim in živinorejskim zavodom, veterinarski inšpekciji ter selekcijski in rodovniški službi.

Organi, pooblaščeni za izdajanje zdravstvenih spričeval za živali v prometu, morajo Republiški veterinarski upravi štirinajstdnevno pošiljati seznam izdanih ušesnih znamk identifikacijskih trakov ter podatke o izdanih zdravstvenih spričevalih.
Oddelki za higieno živil pri območnih veterinarskih zavodih morajo štirinajstdnevno pošiljati Republiški veterinarski upravi seznam identifikacijskih oznak zaklanih oziroma poginjenih živali.
Ušesne znamke in identifikacijski trakovi zaklanih oziroma poginjenih živali se uničijo. Uničenje ušesnih znamk in identifikacijskih trakov v klavnici nadzirajo pooblaščeni delavci območnega veterinarskega zavoda.
Oddelki za ugotavljanje vzroka pogina pri območnih veterinarskih zavodih in Inštitut za patološko morfologijo, sodno in upravno veterinarstvo pri Veterinarski fakulteti v Ljubljani morajo štirinajstdnevno pošiljati Republiški veterinarski upravi seznam oznak seciranih živali. Ušesne znamke in identifikacijski trakovi se uničijo.

Imetnik živali, ki je izgubila ušesno znamko ali identifikacijski trak, mora izgubo v treh dneh prijaviti organu, pooblaščenemu za izdajo zdravstvenih spričeval. Organ, pooblaščen za izdajo zdravstvenih spričeval, sporoči izgubo Republiški veterinarski upravi.
Imetnik označene živali, ki je bila zaklana na domu ali je poginila in ni bila odpeljana na sekcijo, mora izročiti ušesno znamko veterinarju, ki je žival pregledal oziroma odredil odvoz kadavra, ta pa jo mora v enem tednu posredovati oddelku za higieno živil, pri območnem veterinarskem zavodu.

Stroške ušesnih znamk, identifikacijskih trakov, in vodenja registra živali v prometu krije poseben račun za zdravstveno varstvo živali proračuna Republike Slovenije.

Če živali v prometu niso na predpisan način označene, se šteje, da nimajo zdravstvenega spričevala.

Živali v prometu morajo biti označene v skladu s to odredbo v 30 dneh od uveljavitve te odredbe.

Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.