Na podlagi drugega odstavka 12. člena uredbe o izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št. 48/93) in v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi izdaja minister za obrambo

To navodilo ureja načrtovanje in izvajanje evakuacije, oskrbe ogroženih prebivalcev, radiološke, kemijske in biološke zaščite, zaklanjanja, zaščite kulturne dediščine ter določenih prostorskih, urbanističnih, gradbenih in drugih tehničnih zaščitnih ukrepov.
To navodilo ureja tudi vodenje zbirk podatkov o zaščitnih ukrepih.

Evakuacija obsega priprave in organizirano preselitev prebivalcev z ogroženih na varnejša območja ter začasen umik, razpršitev in druge oblike začasne premestitve prebivalcev zaradi njihove zaščite pred nevarnostmi. Evakuacija lahko obsega tudi nujno preselitev živine in drugih domačih živali, kulturne dediščine ter dobrin, ki so nujno potrebne za življenje.
Evakuacija lahko zajema vse prebivalce na ogroženem območju ali pa le določene skupine (na primer bolne in ostarele osebe, invalide, rekonvalescente, nosečnice ter matere in samohranilce z nepreskrbljenimi otroki).
Za ogrožena območja iz prvega odstavka se štejejo zemljepisna območja, posamezna naselja, deli naselij ter stanovanjske in druge stavbe, ki so prizadete ali pa so neposredno ogrožene zaradi naravnih ali drugih nesreč ter vojnih aktivnosti, če prebivalcem na teh območjih ni mogoče zagotoviti varnosti z drugimi ukrepi.

Sprejem in oskrba ogroženih prebivalcev obsegata njihovo nastanitev in oskrbo s pitno vodo, hrano, obleko ter drugimi življenjsko pomembnimi sredstvi, oskrbo z električno energijo, nujno zdravstveno oskrbo, psihološko pomoč ter obveščanje in izobraževanje šoloobveznih otrok.
Oskrba prebivalcev na ogroženem območju obsega tudi zagotavljanje nujnih prometnih povezav in delovanja komunalne infrastrukture, nujno zdravstveno oskrbo živali, zagotavljanje in zaščito nujne živinske krme ter zagotavljanje drugih osnovnih pogojev za življenje.

Radiološka, kemijska in biološka zaščita (v nadaljnjem besedilu: RKB-zaščita) obsega ukrepe ter sredstva za neposredno zaščito pred učinki jedrskega, kemičnega in biološkega orožja ter pred posledicami nesreč z nevarnimi snovmi. RKB-zaščita obsega predvsem ukrepe, aktivnosti in sredstva za odkrivanje radioloških, kemijskih in bioloških nevarnosti (detekcija in identifikacija), osebno in skupno zaščito ljudi in živali, zaščito premoženja, kulturne dediščine in okolja ter dekontaminacijo.

Zaklanjanje obsega zaklanjanje ljudi v zakloniščih, zaklonilnikih in drugih objektih, ki omogočajo zaščito pred ruševinami, radiološkimi in drugimi nevarnostmi v vojni ter ob drugih nesrečah.

Zaščita kulturne dediščine obsega ukrepe, dejavnosti in sredstva za zaščito stavbne in druge nepremičnine kulturne dediščine ter premičnih predmetov in njihovih zbirk, ki imajo veliko kulturno vrednost pred vojnimi nevarnostmi ter naravnimi in drugimi nesrečami.

Prostorski, urbanistični, gradbeni in drugi tehnični zaščitni ukrepi obsegajo predvsem, ukrepe pri urejanju prostora in naselij ter pri graditvi objektov.
Med zaščitne ukrepe iz prejšnjega odstavka sodijo tudi razni tehnični in drugi ukrepi, ki se izvajajo neposredno ob nevarnostih, zaradi zaščite obstoječih objektov, naprav in drugih sredstev, ki so nujno potrebni za opravljanje življenjsko pomembnih dejavnosti (komunalne dejavnosti, oskrba z električno energijo, plinom in drugimi energenti, delovanje telekomunikacij, zdravstveno varstvo, delovanje opazovalnih sistemov idr.) ter za zaščito, reševanje in pomoč (zaščita skladišč zaščitne in reševalne opreme, določitev lokacij skladišč nevarnih snovi, deponij nevarnih odpadkov, ruševin, rezervnih pokopališč idr.).

Zaščitni ukrepi, določeni s tem navodilom, se načrtujejo z načrti zaščite in reševanja glede na ogroženost v skladu s predpisi.
Izvajanje zaščitnih ukrepov v stanovanjskih in drugih stavbah se načrtuje z občinskimi načrti zaščite in reševanja.
Pristojni poveljniki Civilne zaščite, vodje intervencij in drugi organi vodenja lahko ob naravni ali drugi nesreči ter v vojni zaradi zaščite ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja odredijo v skladu s predpisi poleg načrtovanih tudi druge zaščitne ukrepe.
Prostorski, urbanistični, gradbeni in drugi tehnični zaščitni ukrepi se praviloma načrtujejo z akti o prostorskem in urbanističnem načrtovanju ter z gradbenimi načrti v skladu s predpisi.

Zaščitne ukrepe izvajajo pristojni državni in občinski organi, podjetja, zavodi in druge organizacije ter lastniki in uporabniki stanovanjskih in drugih stavb v skladu z načrti zaščite in reševanja.
Organi in organizacije iz prejšnjega odstavka morajo pri pripravah za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojni zagotoviti materialne in druge možnosti za izvajanje načrtovanih zaščitnih ukrepov.

Za izvajanje zaščitnih ukrepov se uporabijo razpoložljive sile in sredstva organov, skupnosti in organizacij ter lastnikov in uporabnikov stavb, ki morajo izvajati zaščitne ukrepe.
Za izvajanje zaščitnih ukrepov (RKB-zaščita, zaklanjanje) se lahko ustanovijo ustrezne enote in službe Civilne zaščite.
Pri izvajanju zaščitnih ukrepov sodelujejo v skladu z načrti zaščite in reševanja tudi podjetja, zavodi in druge organizacije ter enote, službe in druge operativne sestave prostovoljnih društev, strokovnih združenj in drugih nevladnih organizacij, ki po odločitvi pristojnega državnega ali občinskega organa opravljajo dejavnosti, pomembne za zaščito in reševanje.

Evakuacijo organizirajo občine, izvajajo pa jo podjetja, zavodi in druge organizacije ter prostovoljne humanitarne in druge nevladne organizacije, ki so določene z načrti zaščite in reševanja.
Evakuacijo na območju dveh ali več občin usmerja in usklajuje ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Evakuacijo iz posameznih stanovanjskih in poslovnih stavb organizirajo in izvajajo lastniki in uporabniki teh. stavb.
Pri načrtovani evakuaciji se z načrti zaščite in reševanja določijo območja, s katerih se evakuirajo prebivalci, evakuacijska zbirališča, evakuacijske poti, evakuacijska sprejemališča, kraji in objekti nastanitve ter izvajalci evakuacije. Organizatorji evakuacije morajo o tem obvestiti prebivalce.

Sprejem in oskrbo ogroženih prebivalcev organizirajo občine, izvajajo pa jo občinske javne službe in organizacije za socialno skrbstvo, otroško varstvo, šolstvo, varstvo invalidov, zdravstveno varstvo ter druge javne službe in organizacije glede na oblike varstva in pomoči. Pri izvajanju tega ukrepa sodelujejo tudi prostovoljne humanitarne in druge organizacije.
Če potrebe po nastanitvi in oskrbi ogroženih prebivalcev presegajo možnosti posamezne občine, ji pri tem pomaga država.
Z načrti zaščite in reševanja se poleg izvajalcev določijo tudi oblike in uporabniki varstva in pomoči ter viri in način zagotavljanja sredstev pomoči.

RKB-zaščito organizirajo in izvajajo država, občine ter podjetja, zavodi in druge organizacije. Predpisane ukrepe s tega področja izvajajo tudi lastniki in uporabniki stanovanjskih in drugih stavb, ukrepe za osebno in skupno zaščito pa vsi prebivalci.
Ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, organizira v sodelovanju z drugimi ministrstvi delovanje sistema RKB-zaščite na območju države ter neposredno organizira odkrivanje in spremljanje nevarnosti (detekcijo, identifikacijo, dozimetrijo).
Občine organizirajo na svojem območju izvajanje ukrepov za RKB-zaščito (osebno in skupno zaščito, dekontaminacijo in sanacijo).
Podjetja, zavodi in druge organizacije, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo in skladiščijo nevarne snovi, ter lastniki in uporabniki objektov in naprav, ki so namenjeni javni oskrbi z vodo, proizvodnji, prometu in skladiščenju živil, zdravil in živinske krme, zdravstveni službi ter varstvu in izobraževanju otrok, izvajajo zaščitne ukrepe in zagotovijo zaščitna sredstva v skladu s predpisi.

Zaklanjanje organizirajo in izvajajo občine, podjetja, zavodi in druge organizacije ter lastniki in uporabniki stanovanjskih in drugih stavb.
Občine organizirajo in izvajajo zaklanjanje v javnih zakloniščih.
Zaklanjanje v javnih zakloniščih ter v zakloniščih v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah izvajajo službe za vzdrževanje in uporabo zaklonišč ob pomoči uporabnikov zaklonišč.

Zaščito kulturne dediščine organizirajo in izvajajo ministrstvo, pristojno za kulturo, zavodi in druge organizacije za varstvo kulturne dediščine ter lastniki in uporabniki posameznih kulturnih dobrin v skladu s predpisi.
V načrtih zaščite in reševanja morajo biti evidentirana in dokumentirana območja, objekti in predmeti kulturne dediščine ter predvideni izvajalci in sredstva za njihovo zaščito in reševanje.

Izvajanje prostorskih, urbanističnih, gradbenih in drugih tehničnih zaščitnih ukrepov neposredno ob nevarnostih organizirajo država in občine.
Ukrepe iz prejšnjega odstavka izvajajo podjetja, zavodi in druge organizacije s področja komunalne, gradbene in druge dejavnosti.
Z načrti zaščite in reševanja za posamezne naravne in druge nesreče se predvidijo zaščitni ukrepi, določijo izvajalci ter viri materialnih in drugih sredstev potrebnih za njihovo izvedbo.

Zbirke podatkov potrebnih za načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov, se vodijo na določenih obrazcih, v računalniških bazah ter na delovnih kartah.

Za načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov se oblikujejo naslednje zbirke podatkov:
– pregled območij, s katerih se izvaja evakuacija, ki vsebuje podatke o območju, vrsti evakuacije in o številu ljudi oziroma živali, ki se evakuirajo s posameznega območja (Obrazec ZU-1);
– pregled evakuacijskih zbirališč, ki vsebuje podatke o zbirališčih, evakuacijskih poteh in odgovornih osebah za izvedbo evakuacije (Obrazec ZU-2);
– pregled evakuacijskih sprejemališč, ki vsebuje podatke o sprejemališčilh in odgovornih osebah za sprejem evakuiranih prebivalcev (Obrazec ZU-3);
– pregled vozil za evakuacijo, ki vsebuje podatke o lastnikih vozil, vrstah, številu, zmogljivostih oziroma nosilnostih vozil ter vrstah pogonskega goriva (Obrazec ZU-4);
– pregled lokacij za postavitev zasilnih bivališč, ki vsebuje podatke o lokacijah, velikostih, zmogljivostih in komunalni urejenosti lokacij (Obrazec ZU-5);
– pregled dekontaminacijskih postaj, ki vsebuje podatke o lastnikih, vrstah, namenu in zmogljivostih dekontaminacijskih postaj ter lokacijah mobilnih dekontaminacijskih postaj (Obrazec ZU-6);
– pregled zaklonišč, ki vsebuje podatke o lokacijah, stopnjah odpornosti, vrstah in zmogljivostih zaklonišč (Obrazec ZU-7);
– pregled zaklonilnikov, ki vsebuje podatke o lokacijah, vrstah, zmogljivostih in namembnostih zaklonilnikov (Obrazec ZU-8);
– pregled območij, objektov in predmetov kulturne dediščine, ki vsebuje podatke o vrstah in lokacijah kulturne dediščine (Obrazec ZU-9);
– pregled ogroženih objektov, naselij in območij, ki vsebuje podatke o ogroženih objektih., naseljih in območjih, virih ogrožanja ter številu ogroženih ljudi in živali (Obrazec ZU-10):
– pregled objektov za oskrbo z električno energijo, ki vsebuje podatke o lokacijah in proizvodnih močeh objektov (Obrazec ZU-11);
– pregled objektov za skladiščenje, proizvodnjo in uporabo nevarnih snovi, ki vsebuje podatke o lokacijah, vrstah in količinah snovi ter tehnologijah proizvodnje v posameznih objektih (Obrazec ZU-12);
– pregled vodotokov in vodostajev, ki vsebuje podatke o vodotokih, merilnih mestih, pogojnih vodostajih in pretokih ter kritičnih vodostajih in pretokih posameznih vodotokov (Obrazec ZU-13);
– pregled zajemališč požarne vode, ki vsebuje podatke o lokacijah, zmogljivostih in možnih dostopih do zajemališč (Obrazec ZU-14);
– pregled deponij za ruševine in kontaminirane odpadke ter lokacij za pokopališča, ki vsebuje podatke o lokacijah, namembnostih in velikostih deponij oziroma pokopališč (Obrazec ZU-15);
– pregled podjetij, zavodov in drugih organizacij ter objektov pomembnih pri izvajanju zaščitnih ukrepov, ki vsebuje podatke o njihovih namembnostih, lokacijah in zmogljivostih (Obrazec ZU-16, ki je skupen za vse objekte in organizacije iz priloženega šifranta objektov in organizacij);
– pregled lokacij za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki vsebuje podatke o lokacijah, velikostih in zmogljivostih lokacij (Obrazec ZU-17);
– pregled opreme in sredstev, za izvajanje zaščitnih ukrepov, ki vsebuje podatke o vrstah, količinah in nahajališčih opreme in sredstev za posamezen zaščitni ukrep (Obrazec ZU-18);
Obrazci iz prejšnjega odstavka so sestavni del tega navodila.

Z dnem uveljavitve tega navodila se prenehata uporabljati Navodilo Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo za zatemnjevanje, št. 850-1/30, z dne 18. 7. 1975 ter Navodilo Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo za pripravo in izvajanje evakuacije prebivalstva na območju SR Slovenije, št. zaup. 850/25 z dne 3. 2. 1987.

To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.