Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 ter RS, št. 26/90, 18/93 in 47/93) in 24. člena statuta občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 3/93) je Skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. 12. 1993 sprejela
ODLOK
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Krajevne skupnosti Stari trg
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejemajo prostorski ureditveni. pogoji za območje Krajevne skupnosti Stari trg, ki jih je izdelal Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana, Jamova 18, št. naloge 1552, marca 1993.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih;
– grafični prikaz območij urejanja in ureditvenih enot ter meril in pogojev za posege v prostor;
– obrazložitev odloka;
– soglasja.
3. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo:
– meje območij urejanja in ureditvenih enot;
– skupna merila in pogoje za posege v prostor:
• merila in pogoje za posege v prostor;
• merila in pogoje za oblikovanje posegov v prostor;
• merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč;
• merila in pogoje za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez;
• merila in pogoje za komunalno in energetsko opremljanje;
• merila in pogoje za varstvo in razvoj naravne in kulturne dediščine ter drugih dobrin splošnega pomena;
• merila in pogoje za varstvo in izboljšanje okolja;
– posebna merila in pogoje za posege v prostor.
II. MEJE OBMOČIJ UREJANJA
4. člen
Območje, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji obsega k.o. Stari trg ob Kolpi, k.o. Sodevci, k.o. Radenci in k.o. Dol. Podgora.
Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za posege v prostor v naslednjih območjih urejanja:
30 Deskova vas
72 Kot ob Kolpi
74 Kovača vas
92 Močile
114 Prelesje
135 Sodevci
142 Stari trg
28 Dečina
36 Dol. Radenci
52 Gor. Radenci
139 Srednji Radenci
33 Dol. Podgora
50 Gor. Podgora
168 Zagozdac
in v odprtem prostoru.
Meje in oznaka območij urejanja in ureditvenih enot so prikazani na grafičnih prikazih na katastrskem načrtu v merilu 1:5000.
III. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
5. člen
Skupna merila in pogoji za posege v prostor veljajo za vsa območja urejanja, razen če v posebnih merilih in pogojih za posamezno območje urejanja ali ureditveno enoto ni določeno drugače.
1. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
6. člen
Prostorski ureditveni pogoji obravnavajo, glede na prevladujočo namensko rabo prostora naslednja območja:
– območja urejanja, ki so namenjena poselitvi;
– območja urejanja, ki niso namenjena poselitvi.
2. MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV V PROSTOR
7. člen
Na celotnem območju, ki se ureja s. prostorskimi ureditvenimi pogoji so dopustni naslednji posegi:
– redna vzdrževalna dela, rekonstrukcije in gradnje prometnih, komunalnih in energetskih objektov in naprav ter objektov in naprav za zveze;
– vodnogospodarske ureditve;
– gradnja objektov in naprav za obrambo in zaščito;
– urejanje pokopališč, mrliških vežic in kapelic v sklopu pokopališč;
– postavljanje spominskih plošč in drugih obeležij;
– urejanje zelenih površin;
– sanacije in rekultivacije opuščenih območij za pridobivanje mineralnih surovin.
Na območjih dediščine in v območju naravnega parka so posegi dopustni s soglasjem pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
2.1 Območja urejanja, ki so namenjena poselitvi
8. člen
V območjih namenjenih za poselitev so določena območja urejanja po prevladujoči namenski rabi:
S – območja za stanovanja SK – območja za stanovanja in kmetijstvo SD – območja za stanovanja in spremljajoče dejavnosti P – območja za proizvodne dejavnosti Prostorski ureditveni pogoji določajo v območjih urejanja ureditvene enote na osnovi vrste in oblikovanja posegov.
9. člen
V območjih za poselitev so dopustni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav;
– nadomestne gradnje objektov;
– spremembe namembnosti objektov in delov objektov za potrebe prevladujoče dejavnosti; – odstranitev objektov in naprav;
– urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, peš poti, ploščadi in trgi;
– postavitev urbane opreme;
– ureditev zemljišč.
10. člen
V območjih za stanovanja so dopustni še naslednji posegi:
– dopolnilne gradnje stanovanjskih objektov;
– nadzidave in dozidave objektov;
– gradnje pomožnih objektov;
– gradnje in ureditve objektov za osnovno oskrbo;
– gradnje in ureditve objektov za storitveno dejavnost;
– gradnje in ureditve objektov za proizvodno obrt pod pogojem, da ne moti stanovanjskega okolja in bivalnih pogojev.
11. člen
V območjih za stanovanja in kmetijstvo so dopustni še naslednji posegi:
– dopolnilne gradnje stanovanjskih objektov;
– nadzidave in dozidave objektov;
– gradnje gospodarskih in pomožnih objektov;
– gradnje in ureditve objektov za osnovno oskrbo;
– gradnje in ureditve objektov za storitveno dejavnost;
– gradnje in ureditve objektov za proizvodno obrt pod pogojem, da ne moti stanovanjskega okolja in bivalnih pogojev.
V teh območjih niso dopustni naslednji posegi:
– gradnje stanovanjskih objektov, ki niso vezani na funkcijo kmetije in ovirajo njen nadaljnji razvoj;
– gradnje in urejanje objektov za dejavnosti, ki prekomerno motijo stanovanjsko okolje in bivalne pogoje.
12. člen
V območjih za stanovanja in spremljajoče dejavnosti so dopustni še naslednji posegi:
– dopolnilne gradnje stanovanjskih objektov;
– nadzidave in dozidave objektov;
– gradnje gospodarskih in pomožnih objektov;
– gradnje in ureditve objektov za osnovno oskrbo;
– gradnje in ureditve objektov za storitveno dejavnost;
– gradnje in ureditve objektov za proizvodno obrt pod pogojem, da ne moti stanovanjskega okolja in bivalnih pogojev;
– gradnje in ureditve objektov za družbene dejavnosti;
– gradnje objektov in ureditev za šport in rekreacijo.
13. člen
V območjih za proizvodnjo so dopustni še naslednji posegi:
– gradnje proizvodnih, skladiščnih in poslovnih objektov;
– nadzidave in dozidave objektov;
– postavitve pomožnih objektov in nadstrešnic;
– gradnje in urejanja parkirnih površin, platojev, dostavnih ramp in utrjenih površin;
– postavitev zaščitnih ograj.
2.2 Območja urejanja, ki niso namenjena poselitvi
14. člen
V območjih urejanja, ki niso namenjena za poselitev so določena, območja po prevladujoči namenski rabi:
1 – kmetijske površine, ki so trajno namenjene kmetijstvu (1. območje kmetijskih zemljišč);
2 – druge kmetijske površine (2. območje kmetijskih zemljišč);
V – vinogradi;
G – gozdovi;
Gp – gozdovi s posebnim pomenom;
– območje voda;
Z – stavbna zemljišča izven ureditvenih območij naselij.
M – sanacija pridobivalnih območij mineralnih surovin
15. člen
V območjih za kmetijstvo in gozdarstvo so dopustni naslednji posegi:
– posegi za izboljšanje kmetijskih in gozdnih zemljišč;
– postavitve pomožnih in začasnih objektov in naprav za potrebe kmetijstva in gozdarstva;
– tekoča vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije objektov;
– nadomestne gradnje objektov;.
– nadzidave in dozidave objektov;
– odstranitve objektov, naprav in vegetacije;
– ureditve zemljišč.
Gradnja novih objektov v odprtem prostoru ob Kolpi ni dopustna.
16. člen
Vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije in nadomestne gradnje zidanic so dopustne na območjih s tem odlokom določenih vinogradniških površin.
Na ostalih za vinogradništvo primernih območjih so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije zidanic pod pogojem, da so ohranjeni vsaj kletni zidovi.
Izjemoma je zaradi novih infrastrukturnih pogojev dopustna nadomestna gradnja zidanic na primernejši lokaciji.
17. člen
V območjih gozdov so dopustni posegi le na podlagi ustreznega gozdnogospodarskega načrta, ki ga izdela pristojna organizacija.
18. člen
V območjih stavbnih zemljišč izven območij urejanja naselij so dopustni še naslednji posegi:
– gradnje objektov, naprav in ureditev, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji;
– nadzidave, dozidave, dopolnilne in nadomestne gradnje vseh objektov, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji;
– spremembe namembnosti obstoječih objektov in delov objektov za kmetijske namene;
– ureditve objektov za turizem na kmetiji;
– gradnje in ureditve objektov za dopolnilno obrt.
2.4 Rezervati in varstvena območja
19. člen
V območjih rezervatov in varovalnih pasov prometne, komunalne in energetske infrastrukture, v območjih varstva naravne in kulturne dediščine in v območjih gozdov s posebnim pomenom je izvajanje omejeno, skladno z zakonskimi akti.
3. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
3.1 Urbanistično oblikovanje
20. člen
Značilni robovi naselij se zavarujejo tako, da preko njih ni dopustna gradnja objektov.
Novi in nadzidani objekti po višini ne smejo izstopati iz celotne podobe naselja oziroma zaselka.
21. člen
V območjih varovanih pogledov niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrivale poglede na objekte, naselja, naravne dominante ali dolge poglede na okolico.
Varovane gozdne robove in naravne oblike terena je potrebno ohranjati in varovati tako, da se ne spremeni njihova oblika. V varovanih gozdnih robovih je dopustna sanitarna sečnja in obnavljanje rastlinskih sestojev.
22. člen
Pri nadomestni gradnji objektov je dopustna ohranitev dela obstoječega objekta tako, da se ohranjeni del in nov objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso. Nakloni strešin in kritina morajo biti enaki.
Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov ni dopustno.
Nadomestna gradnja za objekte kulturne dediščine ni dopustna.
23. člen
Gradnje novih objektov, ki niso namenjene poselitvi so dopustne kot dopolnitve obstoječih gruč. Novi objekti ne smejo biti postavljeni na vidno izpostavljenih legah.
Pomožni objekti morajo biti postavljeni na funkcionalnem zemljišču stanovanjskega objekta. Pomožni objekti v območjih stavbnih zemljišč izven ureditvenih območij naselij morajo biti postavljeni v neposredni bližini kmetij tako, da z osnovnimi objekti tvorijo zaključeno gručo poslopij.
3.2 Arhitekturno oblikovanje objektov
24. člen
Pogoji za oblikovanje stanovanjskih objektov:
– tloris: podolgovat z razmerjem stranic vsaj 1:1,5;
– etažnost:
• K + P;
• K + P + 1;
– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, smer slemena po dolžini objekta, naklon strešin 43° do 49°, opečna kritina;
– fasada: bel zaglajen omet, lahko tudi dvo- ali tribarven s poudarjenimi dekorativnimi elementi (obrobe okoli oken, ogelniki, ipd).
Pogoji za oblikovanje gospodarskih in pomožnih objektov:
– tloris: podolgovat z razmerjem stranic vsaj 1:1,5;
– etažnost: K + P;
– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, smer slemena po dolžini objekta, naklon strešin 43° do 49", opečna kritina ali skodle;
– fasada: bel zaglajen omet in les. Pogoji za oblikovanje zidanic:
– tlorisna velikost: 7 x 5 m; dopustna so odstopanja za ± 10%;
– etažnost: K + M;
– višina kolenčnega zidu do 0,6 m;
– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme po dolžini objekta, orientacija slemena praviloma pravokotno na pobočje oziroma vzporedno s slemeni bližnjih obstoječih objektov, naklon strešin 43° do 49°, opečna kritina ali skodle;
– fasada: bel zaglajen omet, dopustna je izvedba v lesu.
Enokapne in ravne strehe niso dopustne.
25. člen
Objekti za spremljajoče dejavnosti so pri oblikovanju. podrejeni oblikovanju stanovanjskih objektov.
26. člen
Pogoji za oblikovanje proizvodnih objektov:
– tloris: podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:2;
– etažnost: P + M, P + 1;
– višina slemena ne sme presegati 10 m;
– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme po dolžini objekta.
27. člen
Pri vzdrževalnih delih, adaptacijah, rekonstrukcijah, dozidavah, nadzidavah, spremembah namembnosti objektov in novogradnjah je potrebno ohranjati značilnosti krajevne arhitekture.
Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji oblikovanja kot za novogradnje. Oblikovanje dozidav, nadzidav, pomožnih objektov, nadstreškov in vetrolovov mora biti podrejeno oblikovanju osnovnega objekta in v skladu s stavbno maso objekta.
Prostostoječi stolpni silosi niso dopustni.
Postavljanje kioskov, prodajnih prikolic in montažnih garaž ni dopustno.
Postavljanje počitniških prikolic izven za to namenjenih območij ni dovoljeno.
28. člen
Zatrepi gospodarskih objektov morajo biti praviloma leseni. Balkoni na vzdolžnih fasadah novih stanovanjskih in gospodarskih objektov so dopustni v nadstropju in lahko potekajo le po delu fasade.
Ograje balkonov morajo biti izvedene v vertikalnem lesenem opažu.
Napušči novih objektov morajo biti izvedeni tradicionalno z vidnimi konstrukcijskimi elementi.
Na strehah so dopustne izvedbe čopov in frčad.
29. člen
Ograje v naseljih morajo biti iz kamna, višine do 0,8 m. Ograje zunaj naselij naj bodo praviloma lesene, tradicionalno oblikovane z značilnimi vertikalnimi in horizontalnimi elementi.
3.3 Oblikovanje drugih posegov
30. člen
Na območjih kmetijskih zemljišč so dopustni ukrepi za ponovno usposobitev zaraščenih površin za kmetijsko proizvodnjo tako, da se ne spremeni značaj in podoba značilne kulturne krajine. Posegi v obvodno vegetacijo niso dopustni, razen rednih vodnogospodarskih vzdrževalnih del.
Vinogradi se praviloma urejajo v tradicionalnem vzorcu s sajenjem trt na pobočjih po vpadnicah, z lesenimi stebri in koli. Na vidno izpostavljenih območjih ni dopustno urejanje plantažnih sadovnjakov.
Sadovnjaki v naseljih in na robu naselij in drevoredi sadnega drevja ob cestah se praviloma ohranjajo v tradicionalnih oblikah.
31. člen
Nasipi, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja morajo biti izvedeni z blagimi in ozelenjenimi brežinami ter zavarovani pred erozijo. Oporni zidovi iz kamna so dopustni na mestih, kjer brežin ni možno zavarovati drugače. Dopustna je uporaba betona pod pogojem, da ni viden.
32. člen
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin je potrebno zavarovati visoko vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti začasne objekte in provizorije, odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
33. člen
Spomeniki, spominska obeležja in turistične oznake morajo biti locirana tako, da se z njimi vsebinsko dopolnjuje javni prostor in ambient.
34. člen
Posamezni objekti in naprave komunalne in energetske infrastrukture morajo biti locirani nevpadljivo, praviloma v sklopu drugega objekta, neposredno ob njem ali pod nivojem javne površine.
Energetski in komunikacijski vodi v območju regijskega parka morajo biti kablirani.
4. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ
35. člen
Velikost gradbene parcele se določi na osnovi:
– namembnosti in velikosti objekta, potrebnih pomožnih objektov, funkcionalnih potreb;
– oblikovanosti zemljišča, obstoječih posestnih mej in lastništva;
– lege sosednjih objektov, dostopov z javne ceste, poteka komunalnih in energetskih vodov;
– sanitarno tehničnih zahtev.
Pri določanju gradbene parcele kmetije se upošteva tudi razporeditev objektov, vrsta kmetijske proizvodnje, potreben manipulacijski prostor za kmetijsko mehanizacijo.
Gradbena parcela za prostostoječo individualno stanovanjsko hišo praviloma meri največ 750 m2. Gradbena parcela kmetije praviloma meri najmanj 2000 m2.
36. člen
Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta ter obliko zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
Širina funkcionalnega zemljišča okrog prostostoječega objekta praviloma ne sme biti manjša od 4 m. Širina dovoza do objekta je praviloma 3,5 m.
5. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE IN UREJANJE SISTEMOV ZVEZ
37. člen
Rekonstrukcije cest in poti z večjim odstopanjem od obstoječih tras niso dopustne.
Pri urejanju cest je potrebno urediti in zavarovati brežine, sanirati strme skalne useke in brežine ter ohraniti stare oporne zidove iz kamna in obcestne kamne.
38. člen
Vsi objekti morajo imeti zagotovljen dostop z javne ceste. Parkirišča morajo biti zagotovljena praviloma na funkcionalnem zemljišču uporabnika.
Počivališča se uredijo z enotno oblikovano opremo (klopi, smetnjaki, pojasnevalne table).
39. člen
Vsi posegi v bližini objektov, vodov in naprav sistema zvez se morajo izvajati tako, da ne ovirajo" delovanja sistema zvez.
6. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO OPREMLJANJE
40. člen
Gradnja objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in adaptacije objektov so dopustne na stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadnih voda v kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo ali nepropustno, nepretočno dvoprekatno greznico na praznjenje ter oskrbo z električno energijo.
Komunalno opremljanje zidanic, lovskih in gozdarskih koč lahko obsega le kapnico za oskrbo s sanitarno vodo in nepropustno, nepretočno dvoprekatno greznico na praznjenje.
41. člen
Vsi objekti se morajo priključiti na komunalno in energetsko omrežje. Do izgradnje kanalizacije s čistilno napravo so obvezne nepropustne, nepretočne dvoprekatne greznice na praznjenje. Tehnološke odpadne vode se morajo ustrezno očistiti in nevtralizirati v interni čistilni napravi.
42. člen
Komunalna in energetska infrastruktura mora biti izvedena tako, da zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.
Komunalno in energetsko omrežje mora biti praviloma vkopano v teren. Nadzemne objekte je treba postavljati nevpadljivo, izven osrednjih prostorih naselja ter objektov in območij varstva naravne in kulturne dediščine. Oblikovani morajo biti podrejeno oblikovanju sosednjih krajevno značilno oblikovanih objektov. Zračni vodi ne smejo potekati v smeri varovalnih pogledov.
43. člen
Sončne zbiralnike je dopustno postavljati na strehe tako, da ležijo v njihovi ravnini. Postavitve nad slemenom in na objektih kulturne dediščine niso dopustne.
44. člen
Zbirna in odjemna mesta za odpadke morajo biti urejena na vidno neizpostavljenih lokacijah. Izvedena morajo biti z utrjeno površino.
7. MERILA IN POGOJI ZA VODNOGOSPODARSKO UREJANJE
45. člen
V območjih vodotokov so dopustne izvedbe vodnogospodarskih ureditev in komunalnih vodov, če ne spreminjajo vodnega režima, kvalitete voda in krajinske podobe.
Posegi v območja izvirov in vlažnih biotopov niso dopustni.
46. člen
Obnova jezov, se mora izvajati v prvotni obliki iz zloženih kamnov. Dopustna je uporaba betona za utrjevanje in zatesnjevanje pod pogojem, da beton ni viden.
Dopustna je sprememba namembnosti mlinov in žag za urejanje malih hidroelektrarn pod pogojem, da objekti ohranijo bistvene značilnosti in obstoječe kvalitete.
8. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO IN RAZVOJ NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER DRUGIH DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA
47. člen
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno in kulturno dediščino, niso dopustni.
Za vse posege v območju naravnega parka, na objektih in v območjih naravne in kulturne dediščine je potrebno pridobiti soglasje pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
48. člen
Merila in pogoji za posege v prostor na območju naravnega parka:
– gradnja objektov mora biti v skladu s prostorsko izvedbenim aktom;
– gradnja in rekonstrukcije objektov morajo biti v skladu z arhitekturnimi in urbanističnimi značilnostmi;
– niso dopustni naslednji posegi:
• postavljanje tabel in panojev, ki niso v skladu- z namembnostjo naravne znamenitosti;
• odpiranje in izkoriščanje mineralnih surovin in rudnin;
• urejanje trajnih odlagališč odpadkov;
• odlaganje odpadkov izven določenih in za to urejenih mest;
• onesnaževanje zraka, tal, površinskih in talnih vod;
• povzročanje hrupa in vibracij;
• uporaba agrokemična sredstva za zatiranje in uničevanje rastlin in živali (herbicidi in insekticidi) zunaj obdelovalnih površin;
• sekanje na golo in spreminjanje vegetacije;
• vnašanje neavtohtonih gozdnih, rastlinskih in živalskih vrst.
49. člen
Pogoji za posege v prostor v območjih naravne dediščine:
– v območjih geomorfološke naravne dediščine se naj ohranja obstoječa gospodarska raba;
– objekte z najbližjo okolico geomorfološke podzemske naravne dediščine je potrebno ohranjati v avtentičnem stanju;
– v območju gozdne naravne dediščine se morajo ohranjati naravni ekosistem.
– v območjih hidrološke naravne dediščine se morajo ohranjati naravne oblike brežin in dna potokov ter avtohtona zarast. Dopustno je sanitarno občasno čiščenje posameznih objektov, njihove okolice in dostopov;
– posegi na drevesih dendrološke naravne dediščine se morajo izvajati strokovno.
50. člen
Pogoji za 'posege v prostor v območjih kulturne dediščine;
– v območjih arheoloških spomenikov in arheološke dediščine so dopustni naslednji posegi: raziskovalno.-znanstveni arheološki posegi s smernicami pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine;
• tradicionalna izraba območja (gospodarjenje v gozdu brez golosekov in tradicionalna obdelava travnikov);
– posegi v območju arheološke dediščine v Starem trgu se morajo izvajati z arheološkim nadzorom;
– objekti zgodovinske in memorialne, umetnostne in arhitekturne ter etnološke dediščine se morajo ohranjati in redno vzdrževati. Posegi na objektih in njihovi bližini so dopustni s soglasjem pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine;
– obnovitvena dela na objektih umetnostne in arhitekturne dediščine se morajo izvajati s sodelovanjem in pod nadzorom pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine;
– posegi na objektih etnološke dediščine morajo ohranjati značilnosti in kvalitete posameznega objekta;
– dopustna je preureditev mlina pri Radencih (tehniška dediščina) za potrebe turizma. Pri adaptaciji je potrebno ustrezno urediti in prikazati se ohranjene strojne dele in opreme mlina.
9. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
51. člen
Posegi v prostor so dopustni, če niso vir škodljivih vplivov in drugih motenj v urbanem in naravnem okolju.
IV. POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
52. člen
Ob jezovih v Prelesju, Kotu, Sodevcih in Radencih je dopustna ureditev površin za turistično rekreacijske namene. Pri urejanju teh površin so dopustne minimalne parterne ureditve. Sanitarije, garderobe in poslovni prostori se praviloma uredijo v bližnjih obstoječih objektih.
53. člen
Merila in pogoji za posege v ureditvenem območju 142 Stari trg:
– rekonstrukcije in gradnja objektov morajo upoštevati značilne vedute naselja;
– tlorisni in višinski gabariti objektov se morajo prilagajati obstoječemu stavbnemu fondu;
– gradnja objektov na nepozidanem pobočju pod naseljem ni dopustna;
– spreminjanje značilne parcelacije ni dopustno;
– merila in pogoji za posege v ureditveni enoti SD:
• dopustna so vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije spremembe namembnosti delov objektov pod pogojem, da ohranjajo značilnost in kvaliteto objektov;
• dopustne so dopolnilne gradnje stanovanjskih objektov v obcestni pozidavi med Starim trgom in Močitami;
• gradnja stanovanjskih objektov v notranjosti parcele in na robu naselja ni dopustna;
• dopolnilna gradnja mora upoštevati obstoječo gradbeno črto in gradbeno mejo;
• gradnja objektov v bližini ž.c. sv. Jožefa ni dopustna;
– gradnja objektov v ureditveni enoti S mora oblikovati značilno obcestno pozidavo ob stanovanjski ulici;
– merila in pogoji za posege v ureditveni enoti P/l
– območje za proizvodnjo:
• dopustne so dozidave, in dopolnilne gradnje za potrebe proizvodnje; površine okoli objektov se morajo zasaditi z avtohtonim listnatim drevjem in grmičevjem;
– merila in pogoji za posege v ureditveni enoti P/2
– območje za proizvodnjo:
• dopolnilna gradnja objektov ni dopustna;
• dozidave proizvodnega objekta proti p.c: sv. Andreja na Kalvariji niso dopustne.
V. KONČNE DOLOČBE
54. člen
Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri upravnem organu občine Črnomelj, pristojnem za urejanje prostora in pri Krajevni skupnosti Stari trg.
55. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.
56. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-9/90
Predsednik
Skupščine občine Črnomelj
Martin Janžekovič, dipl. inž. l. r.
