Na podlagi 39, člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 29/90) in 6. člena odloka o pristojnostih zborov SO Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89, 11/90 in 10/91) so zbori Skupščine občine Trebnje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. 6. 1994 sprejeli

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev Urbanistične zasnove Trebnje (Uradni list RS, št. 49/93) in strokovnih podlag varstva naravne in kulturne dediščine, sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za mesto Trebnje.
Sestavni del odloka obsega:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih.
– prikaz meje območja, razmejitev ter meril in pogojev za posege v prostor na preglednem katastrskem načrtu M 1:5000.
– soglasja pristojnih organov in organizacij.

Prostorski ureditveni pogoji določajo urbanistične, oblikovalske in druge pogoje za posege v prostor na območju, ki ga obravnava odlok, ter ukrepe za ohranjanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja zlasti pa:
– funkcijo območja ter pogoje za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor,
– pogoje za oblikovanje posegov v prostor,
– pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč;
– pogoje za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez,
– pogoje za komunalno in energetsko opremljanje,
– pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine ter
– pogoje za varstvo in izboljšanje okolja.
Pogoji so določeni za celotno plansko celoto mesta Trebnje, za posamezna območja urejanja in znotraj teh še podrobneje za ureditvene enote.
Skupni pogoji za posege v prostor veljajo za vsa območja urejanja, razen če v posebnih pogojih za posamezno območje urejanja ali ureditveno enoto izjemoma ni drugače določeno.

Meja planske celote mesta Trebnje, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji je prikazana v grafičnih prikazih na preglednem katastrskem načrtu M 1:5000 in je identična meji urbanistične zasnove mesta Trebnje.

Posamezna območja urejanja so znotraj razdeljena na manjše prostorske enote – ureditvene enote.
Ureditvena enota je območje z isto ali komplementarno vrsto rabe zemljišč in objektov oziroma predpostavlja enotno urbano strukturo. Za ureditveno enoto veljajo enotni pogoji za posamezne posege. Samostojna ureditvena enota je tudi del neurbaniziranega kmetijskega ali gozdnega prostora z enotnimi značilnostmi.

Glede na pretežno namensko rabo prostora se ureditveno območje naselja Trebnje deli na posamezna območja urejanja in sicer:
S – stanovanja in spremljajoče dejavnosti
C – družbene oskrbne in storitvene dejavnosti ter stanovanja
Š – šolstvo, zdravstvo in otroško varstvo
P – proizvodne dejavnosti, skladišča in terminali
M – mestne službe, servisi, storitvena in proizvodna dejavnost
T – promet
R – rekreacija
K – kmetijstvo
Z – mestno parkovno zelenje, pokopališča.

Novogradnje objektov so dopustne na tistih zemljiščih, v posameznih ureditvenih enotah, kjer to omogoča oblikovanost terena, velikost razpoložljive parcele in je poseg skladen z urbanističnimi konstantami, ki jih določa okoliška grajena struktura.
Novogradnje se morajo objektom v ureditveni enoti prilagoditi z gradbeno črto, smerjo slemena, gabariti, kritino, arhitekturnimi detajli in stavbnimi odprtinami.
Smeri slemena objektov morajo biti usklajene z obstoječo zasnovo oziroma ambientalno ureditvijo stavbne gruče, praviloma pa vzporedno s smerjo plastnic.
Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varstveni pogoji.
Odmiki med sosednjimi objekti morajo biti najmanj 8 m. Manjši odmiki so dopustni, če so ugotovljeni ustrezni požarnovarnostni ukrepi in sanitarni pogoji.
Odmiki od kategoriziranih javnih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni z zakonom o cestah oziroma upravljalcem ceste. Odmiki od nekategoriziranih javnih cest ne smejo biti manj kot 4 m, razen na območjih, za katere veljajo pogoji varstva kulturne dediščine ali že vzpostavljene gradbene linije.

Splošni pogoji za gradnjo stanovanjskih objektov
Razen v območjih z gostejšo pozidavo skupna bruto etažna površina ne sme presegati 40% razpoložljivega funkcionalnega zemljišča.
Horizontalni gabarit: pravokoten tloris, razmerje med osnovnima stranicama mora biti 1:1,2 ali več pri nadstropnih objektih. Tlorisna zasnova je lahko drugačna, kolikor upošteva obstoječo pozidavo in je v skladu z mnenjem pristojne strokovne službe za urejanje prostora.
Vertikalni gabarit: praviloma so objekti dvoetažni s koto pritličja 1,2 m nad raščenim terenom in koto kapi v nivoju stropne konstrukcije nad pritličjem oziroma koto pritličja 0,3 m nad terenom in koto kapi v višini stropne konstrukcije nad nadstropjem.
Posegi v prostor se volumensko prilagode obstoječemu tkivu.
Streha: simetrična dvokapnica z naklonom strešin od 38°-45°, oziroma takega naklona kot ga imajo sosednji objekti.
Smer slemena mora biti po daljši stranici objekta. Osvetlitve podstrešnih prostorov so dovoljene s fičarami in drugimi oblikami odpiranja strešin.
Kritina: zareznik v temnem barvnem tonu, razen v območjih, kjer je zaradi varovanja kulturne dediščine predpisano kritje z drugačno kritino.

Splošni pogoji za gradnjo gospodarskih poslopij
Gospodarska poslopja je možno graditi v sklopu ureditvenih enot, v katerih predstavljajo kmetije sestavni del obstoječe urbane strukture.
Gradnja gospodarskih poslopij je pogojena z velikostjo funkcionalnega zemljišča, kjer morajo biti zagotovljeni pogoji za ureditev manipulativnega prostora, shranjevanje mehanizacije in ureditev gnojišč, oziroma drugega sistema deponiranja živalskih odpadkov v skladu s sanitarnimi predpisi.
Odmik gospodarskih objektov od posestne meje mora biti min. 4 m.
Horizontalni gabarit: pravokotna zasnova z razmerjem med širino in dolžino 1:2 ali več.
Vertikalni gabarit: maks. višina slemena 10 m nad koto urejenega terena.
Oblikovanje strešin in kritin: naklon strešin osnovnega objekta od 37°-48°, kritina zareznik v temnem barvnem tonu, plastična kritina je dopustna izjemoma na gospodarskih poslopjih za dosuševanje sena le na delu južne strešine.

Splošni pogoji za gradnjo objektov storitvene in proizvodne dejavnosti
Gradnja objektov ter sprememba namembnosti dela ali objekta kot celote je možna v okviru posamezne ureditvene enote, glede na vrsto dejavnosti:
 
NEMOTEČA DEJAVNOST
a/ vpliv na komunalno infrastrukturo:
– predvidena dejavnost koristi obstoječe kapacitete komunalne infrastrukture (elektrika, vodovod, telefon),
– kanalizacija: priključek na javno omrežje, izjemoma greznica,
– ni potrebna dodatna energetska postaja,
– dostop brez kamionov ali obstoječi dostop primeren za kamion do 5 t.
– ni potrebnih dodatnih parkirnih površin, oziroma jih je možno zagotoviti v sklopu funkcionalnega zemljišča,
b/ vpliv na okolje:
– ni večjega vpliva na vode po vsebini in količini kot jih ima stanovanjski objekt,
– v okolici ne povzroča prekomernega hrupa od strojev, naprav ali prometa in ni večjega zbiranja ljudi,
– v tehnološkem procesu se ne ustvarja nekomunalnih odpadkov,
– vizualni vpliv: v obstoječih objektih, prizidkih ali novogradnjah, ki se po obliki lahko vklopijo v videz grajene strukture.
– ni emisij v ozračje.
 
OBČASNO MOTEČA DEJAVNOST
a/ vpliv na komunalno infrastrukturo:
– potreben dostop s kamioni in vlačilci,
– potrebna dodatna energetska postaja,
– potrebne dodatne parkirne površine.
– ostali pogoji so enaki kot pri nemoteči dejavnosti. b/ vpliv na okolje:
– ni večjih vplivov na vode kot jih ima povprečni stanovanjski objekt, oziroma so potrebni manjši dodatni ukrepi,
– potrebni so dodatni zaščitni ukrepi za zaščito okolja pred povečanjem hrupa,
– potrebno začasno deponiranje sekundarnih surovin,
– vizualni vpliv: enako kot pri nemoteči dejavnosti,
– ni škodljivih emisij v ozračje, potrebno je prezračevanje prostorov.
 
MOTEČA DEJAVNOST
a/ vpliv na komunalno infrastrukturo:
– potrebna tehnološka voda,
– potrebna industrijska električna energija,
– zahtevano predčiščenje tehnoloških odplak pred izpustom ali odvozom na ČN,
– potrebnih več telefonskih priključkov,
– dostop z vlačilci ali pogost dostop s kamioni,
– lastna energetska postaja,
– dodatne parkirne in manipulativne površine, b/ vpliv na okolje:
– odplake potrebujejo dodatno čiščenje.
– v okolici povzročan hrup od strojev naprav in prometa,
– tehnološki proces ustvarja večje količine sekundarnih odpadkov ali posebnih odpadkov,
– vizualni vpliv: potrebna ali novogradnja v obliki proizvodnega objekta ali velikost bistveno večja od stanovanjskega objekta.
Pri umeščanju navedenih dejavnosti v že zgrajeno urbano strukturo (posamezne ureditvene enote) je potrebno upoštevati še sledeče konstante:
– sanitarno tehnični in požarno-varnostni pogoji,
– osončenost obstoječih stanovanjskih in novih delovnih prostorov,
– kapacitete obstoječe infrastrukture (dostop, elektrika, voda, telefon),
– bližina javnih objektov (vrtci, šole, domovi ostarelih, itd.),
– upoštevati mnenja in pripombe bližnjih sosedov,
– upoštevati mnenja in pripombe krajevne skupnosti.

Posegi na obstoječih objektih
Med posege na obstoječih objektih štejemo prizidave, nadzidave, preureditve podstrešij, nadomestne gradnje, spremembe namembnosti ter vzdrževalna dela.
Navedeni posegi ne smejo rušiti lokalnih urbanističnih in arhitekturnih značilnosti (gradbena črta, os slemena, gabariti, kritina in drugi gradbeni materiali, arhitekturni detajli, fasadne kompozicije). Prav tako ne smejo poslabšati delovnih in bivalnih pogojev v sosednjih objektih (osončenje, vedute, hrup, smrad, dostop, idr.). Pri objektih za katera veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine se morajo vsi posegi izvajati v sodelovanju s pristojno organizacijo za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Tlorisna velikost prizidka praviloma ne sme presegati 50% tlorisne velikosti obstoječega objekta, hkrati mora biti razmerje med zazidano in prosto površino zemljišča najmanj 40:60. Za oblikovanje prizidka veljajo enaki pogoji kot za novogradnje. Odstopanje je možno, kadar gre za nadgraditev ambienta.
Dovoljene so ureditve podstrešij v okviru obstoječih gabaritov.
Spremembe namembnosti dela ali objekta kot celote so dopustne, kolikor je predvidena dejavnost skladna z namembnostjo ureditvene enote.
Vzdrževalna dela so dopustna za vse obstoječe objekte s tem, da se ohranjajo obstoječi gabariti in gradbena linija objekta. Potrebno je ohraniti značilne arhitektonske elemente in materiale (kamen, omet, barve, itd.).
Gradnja objektov na parcelni meji je dopustna le v primeru nadomestne gradnje objektov v območjih značilne strnjene zazidave.

Posegi v funkcionalna zemljišča stanovanjskih blokov Dopustni so sledeči posegi:
– dozidave vhodov, kadar so potrebne večje pokrite površine za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni prostor z nabiralniki, prostor za smeti, kolesarnice, ipd.),
– preureditve podstrešij za potrebe stanovanj mora biti izvedena za celoten objekt ali za zaključen del objekta (lamela, stopnišče),
Vrtne lope so dopustne v sklopu skupnih zelenih površin ali otroških igrišč, velikosti do 10 m2.
Nizi garažnih objektov so dopustni v sklopu funkcionalnih zemljišč blokov. Gradnja samostojnih garažnih enot ni dopustna.
V večstanovanjskih objektih (blokih), kjer so kletne oziroma pritlične etaže orientirane na ulico je možna sprememba namembnosti le-teh za potrebe nemotečih dejavnosti.

Objekti v odprtem prostoru
Objekti v odprtem prostoru so stanovanjski, gospodarski, pomožni in drugi objekti, ki jih zaradi dislokacije v prostoru ne moremo obravnavati kot objekte znotraj ureditvenih enot.
Na teh področjih so prepovedane gradnje vseh vrst. razen gospodarskih poslopij ter posegi skladni z 10. členom tega odloka.

Gradnja pomožnih objektov
Gradnja pomožnih objektov je dovoljena le, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zagotoviti manjkajočih prostorskih potreb. Pri novogradnjah so garaže in drugi pomožni prostori praviloma v sklopu objekta.
Pomožni objekti ne smejo rušiti lokalnih, urbanističnih in arhitekturnih značilnosti:
– oblikovno in funkcionalno morajo biti usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti ob upoštevanju splošnih pogojev za novogradnjo,
– za gradnjo je potrebno uporabiti gradiva, ki ne odstopajo od gradiv in obdelav obstoječih objektov.
Pomožni objekti morajo biti locirani na funkcionalnem zemljišču obstoječih objektov, pri čemer morajo biti upoštevani enaki pogoji glede motilnih vplivov na okolico, kot to velja za novogradnjo,
– odmik pomožnih objektov od posestnih meja mora biti min. 2,5 m, za odmike od sosednjih objektov veljajo določbe 6. člena tega odloka.
– oblikovno se objekti prilagajajo okoliški grajeni strukturi (podolgovat tloris, višinsko izključno pritlični, zaključeni s simetrično dvokapnico).

Začasni objekti in naprave
Za začasne objekte in naprave, ki so prvenstveno namenjeni sezonski turistični ponudbi, prireditvami, proslavam, političnim manifestacijam, v reklamne namene in podobno, veljajo naslednja merila in pogoji:
– da se z njihovo razmestitvijo bistveno ne ovira odvijanje drugih dejavnosti v prostoru,
– da se z gradbeno izvedbo in morebitnim komunalnim opremljanjem ne spreminja namenska raba zemljišč,
– da se ne poslabšujejo bivalni pogoji in varnost objekta, če je obeležje na objektu.
Postavitev premičnih objektov, kot so: premične stojnice, potujoče prodajalne, prodajni avtomati, kjer se trguje na drobno, je dopustna na javnih in drugih mestih z upoštevanjem prvih treh alinej prvega odstavka tega člena.
Stojnice za priložnostno sezonsko ponudbo naj sledijo okvirom enotnega oblikovanja ožjih območij urejanja.

Reklamna sporočila, panoji, plakatiranje Reklamna sporočila (likovne rešitve, ekrani, displayi), turistične oznake ter ostali elementi zunanje opreme naselja morajo biti locirani tako,
– da niso ovirani prometni tokovi in prometna preglednost,
– da se vklaplajo v okolje in ga dopolnjujejo,
– da ne zastirajo značilnih pogledov,
– da ne predstavljajo ovire za telesno prizadete ljudi,
– da ni ovirano vzdrževanje infrastrukturnega omrežja.
Uporaba kozolcev ter kvalitetne stavbne dediščine za te namene ni dopustna. Na fasadah so reklamna sporočila lahko razmeščena v ravnini fasadne ploskve kot ploskovni element fasade.
Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti nad svetlobnim profilom pešca. Podpore nadstrešnic, drogovi tabel ali prometnih znakov morajo stati v liniji robnika ali neposredno ob njem.
Izložbe, ki izstopajo iz fasadne ploskve, zunanje stopnice in drugi deli objekta smejo segati v prostor pločnika, če je le-ta širši od dvojnega prometnega profila pešca.
Nadstrešnice, table in napisi niso dopustni na kulturnih spomenikih oziroma pomembni stavbni dediščini, njihova uporaba je možna na omenjenih objektih le ob soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

Kioski
Kioski lahko služijo storitvenim, uslužnostnim in informativnim dejavnostim kot stalna prodajna mesta na centralni tržni površini mesta – tržnici ter kot začasna prodajna mesta na javnih površinah v ostalih ureditvenih enotah. Oblikovne pogoje začasnega objekta-kioska ter število enot poda pristojna služba za urejanje prostora. Prostorski kriteriji za izbiro lokacije so sledeči:
– izkoriščene so vse druge možnosti za pridobitev ustreznih prostorov v gradbeni strukturi; prodaja častnikov in tobaka ni podrejena temu kriteriju,
– v prostoru optimalnega radija pešcev okoli predlagane lokacije ni tovrstne ponudbe (radij 200 m),
– lokacija in dejavnost morata omogočati večje število javnih uporabnikov najmanj dvanajst ur dnevno,
– dejavnost v začasnem objektu ne sme koristiti komunalnih naprav drugih uporabnikov (parkirišča, uvozi, smetnjaki) brez njihovega soglasja,
– zunanja ureditev ter priključitev na javne mestne površine mora zagotavljati prometno varnost; enote ob glavnih mestnih cestah morajo imeti zagotovljen tudi prostor za varno ustavljanje vozil (drugi pas, uvoz ob parceli); ob takšnih cestah morajo biti pločniki v dolžini najmanj 10 m okoli objekta dodatno zavarovani s fizičnimi barierami pred eventualnem parkiranju na pločniku,
– glede na obseg in vrsto dejavnosti mora zagotavljati ustrezno število parkirnih mest – gostinski, trgovski in podobni lokali najmanj tri, dejavnost kot so prodaja časopisov in tobaka pa eno,
– vse javne površine pešca pred objektom morajo biti tlakovane.

Postavljanje spominskih obeležij
Spominska obeležja so lahko samostojni objekti-spomeniki, skulpture ali pa spominske plošče, postavljene na ali ob obstoječe objekte.
Lokacija za postavitev spominskih obeležij mora biti izbrana na podlagi podrobne prostorske presoje, tako, da se s postavitvijo dopolnjuje javni prostor in ne ovira promet.
Spominska obeležja na stavbah morajo biti postavljena tako, da ne poslabšujejo bivalnih pogojev in varnosti objekta.
V območjih ali na posameznih objektih, za katere veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine, se spominska obeležja postavljajo le v skladu s soglasjem pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Urejanje zelenih površin, površin za vrtičkarstvo, opornih zidov in ograj
Okolico novogradenj je potrebno skladno z okoliškimi ureditvami ustrezno zazeleniti.
Ob individualnih objektih je možno urediti individualne zelenjavne vrtove.
Kjer konfiguracija terena z višinskimi razlikami zahteva njihovo premostitev, naj se praviloma ta uredi s travnatimi brežinami. Kadar pa je nujna postavitev opornega zidu je potrebno le-tega intenzivno ozeleniti.
Ograje okrog funkcionalnih zemljišč se sme postavljati tam, kjer so okoliška zemljišča že tako urejena. Izvedba ograje naj bo poenotena z okoliškimi ograjami, živa meja v bližini prometnic (ovinki, križišča) ne sme presegati 0,60 m.

Velikost funkcionalnega zemljišča objekta mora omogočati normalno gradnjo, uporabo in vzdrževanje objekta.
Pri stanovanjskih objektih mora biti, razen v območjih strnjene pozidave, razmerje med bruto etažno in prosto površino funkcionalnega zemljišča 40:60.
Velikost funkcionalnega zemljišča individualnih prostostoječih stanovanjskih objektov praviloma ne sme presegati 600 m2, pri dvojčkih oziroma objektih v nizu pa 500 m2. Velikost funkcionalnega zemljišča je praviloma lahko večja, kadar konfiguracija oziroma druge značilnosti zemljišča ne omogočajo izrabe preostalih zemljišč za druge namene.
Za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta 2,5 m, širina dostopa 2,75 m.
Velikost funkcionalnega zemljišča za gospodarske objekte in objekte namenjene proizvodni in storitveni dejavnosti mora omogočati normalno uporabo objektov vključno s potrebnimi manipulacijskimi površinami, površinami za parkiranje ter površinami za izvajanje ukrepov za zaščito okolice pred vplivi objekta oziroma dejavnosti.

Gradnja javne infrastrukture je možna v celotnem ureditvenem območju.
Vse infrastrukturne naprave se načrtujejo ter izvajajo v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.

Kabelske instalacije (TT, telekomunikacije, električne napeljave, itd.) ter cevne instalacije (vodovod, kanalizacija, kabelska kanalizacija) se napeljujejo izključno zemeljsko. Trase teh vodov morajo potekati v prostoru javnih mestnih površin, znotraj infrastrukturnih koridorjev, opredeljenih v urbanistični zasnovi Trebnje ali v koridorju 1,5 m vzdolž vseh javnih prometnih površin.
Pri vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah ali novogradnjah, katerekoli podzemne infrastrukturne napeljave ali naprave v posamezni ureditveni enoti, je na tem delu praviloma obvezna kompleksna ureditev oziroma prenova vseh infrastrukturnih omrežij in naprav.

Oskrba z vodo
Oskrba z vodo se ureja v okviru javnega vodovodnega omrežja.
V primeru neustreznih hidravličnih pogojev na vodovodnem omrežju je za zagotavljanje požarne varnosti potrebno vgraditi naprave za povečanje tlaka, v primeru neustreznega pretoka pa akumulacijske objekte.
Požarni hidranti morajo biti na ustrezni medsebojni razdalji, locirani na zelenih površinah v odmiku 1 m od tlakovanih površin, oziroma na zunanji strani intervencijskih poti.

Odpadne vode
Odpadne vode iz vseh območij se morajo preko kanalizacijskega sistema odvajati na centralno čistilno napravo.
V posebnih primerih, ko zaradi tehničnih ovir ni možno priključevanje na čistilno napravo, se za manjše količine odpadnih voda lahko le-te odvajajo v greznico. Greznice ne smejo biti pretočne, temveč je obvezen odvoz odplak na čistilno napravo.
Pri novogradnjah in prenovah omrežja se izvaja le ločen sistem odvajanja odpadnih voda.
Meteorno vodo s cestišč, streh, parkirišč ter ostalih utrjenih površin se lahko odvaja v odprte meteorne odvodnike ali ustrezno ponikovalnico le preko peskolovov in lovilcev olj.

Komunalni odpadki
Komunalni odpadki se zbirajo v posebnih zabojnikih na za to določenih mestih in sicer pri individualnih objektih v bližini le-tega, v kompleksih z blokovno gradnjo pa skupnih zato določenih prostorih.
Pri teh, posebej pa pri posebnih in drugih odpadkih se upošteva odlok o ravnanju z odpadki na območju občine Trebnje.

Oskrba z električno energijo, javna razsvetljava, sistem zvez
Področje elektrooskrbe zahteva upoštevanje veljavnih predpisov s tega področja in zasnov elektroomrežja v urbanistični zasnovi za mesto Trebnje. Preko ureditvenega območja potekajo daljnovodi visoke napetosti za katere so določeni varovalni pasovi (8 m pas obojestransko od osi daljnovoda). Gradnja visokonapetostnih daljnovodov na območju mesta je dovoljena le v obliki podzemnih kablovodov.
Predvidena je dograditev omrežja javne razsvetljave. Vsa ulična svetila posameznega območja naj bodo enaka po obliki in načinu postavitve.
Vsa javna razsvetljava mora biti projektirana tako, da je strogo ločena oziroma izven Elektrodistributivnih naprav.
Primarno tt omrežje na področju mesta je obvezno izvajati v cevno-kanalski izvedbi. Obstoječi koridor radio-relejne zveze (vključno z napravami) je potrebno ustrezno varovati.
Razvod za potrebe KATV je skupen s tt razvodom.

Cestno omrežje se mora načrtovati in izvajati vzporedno z načrtovanjem in izvedbo novogradenj, asanaciji javnih infrastrukturnih omrežij, javnih mestnih površin pešca ter ureditev parkirišč v trasi prometne ureditve.

V rezervatu prometnice, za katero je izdelana oziroma se pripravlja projektna dokumentacija, so dovoljeni posegi v prostor s soglasjem predlagatelja prometnega rezervata.
Odmik objektov od zbirnih stanovanjskih cest mora zagotavljati nemoteno vzdrževanje cestišča v zimskem in letnem času.

Pri objektih z javnim programom mora biti glede na dejavnost in kapaciteto zagotovljeno zadostno število parkirnih mest v okviru funkcionalnega zemljišča.
Za navedene dejavnosti mora biti zagotovljeno vsaj eno parkirno mesto na:
– vsako stanovanje,
– 60 m2 neto površin za trgovske in storitvene lokale,
– 4 sedeže v gostinskih lokalih in restavracijah. Število parkirnih mest za velike trgovske, industrijske, kvartarne in druge enote se določa na osnovi dodatne analize, ki je podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije.
Izjemoma lahko ti objekti, s posebnim dovoljenjem upravljalca, uporabljajo tudi parkirišča v javnem mestnem prostoru.

Slepe ulice morajo biti opremljene z obračališčem. Parkirna mesta, površine pešca ter površine kolesarja morajo biti vizualno, praviloma z drugačno tlakovno ureditvijo, ločene od prometnih površin za motorni promet. Izven mest križanja peš in drugih prometnih površin, morajo le-te biti tudi višinsko ločene.
Vsi priključki morajo biti funkcionalno, prometno in oblikovno usklajeni z javnim cestnim omrežjem.

Železniška proga Ljubljana-Novo mesto, ki poteka preko ureditvenega območja mesta ima varovalni pas 200 m. V tem pasu je gradnja kontrolirana vendar brez večjih omejite. Potrebna je pridobitev soglasja Slovenskih železnic.

Za zagotovitev pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebno:
– zaščita potoka Temenice ter ostalih vodotokov pred onesnaženjem s ciljem izboljšanja kakovostnih razredov,
– sanacija območij, ki so izpostavljena hrupu in preprečitev nastajanja novih virov v bližini stanovanj,
– za zaščito pred hrupom je ob prometnicah, kjer raven hrupa presega dovoljeno raven za stanovanjsko okolje, dovoljeno izvesti zaščitne ustrezne ukrepe.

V proizvodnih objektih so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, ki ne vplivajo na stanovanjska območja s prekomerno hrupnostjo in vibracijami, ki ne onesnažujejo zraka, tal, površinskih voda in podtalnice.
Tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod odpadnih voda v javni sistem in CČN, je potrebno predhodno očistiti oziroma nevtralizirati v individualnih ali lokalnih napravah. Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme.
Za ekološko sporne posege mora investitor posega pridobiti študijo celovite presoje vplivov na okolje od organizacije katera je usposobljena za izdelavo le-teh, pred izdelavo lokacijske dokumentacije.

Varstvo voda in obvodnih površin:
– na vodnih bregovih je prepovedano zasajati drevje, postavljati ograje ali kakršnekoli druge objekte, če bi ovirali normalen pretok vode,
– vsaka sprememba reliefa lahko povzroči spremembo vodnega režima in je zato podvržena lokacijskemu postopku,
– pri slehernem posegu v vodnat svet je potrebno očuvati značilno krajinsko-ekološko vredno vegetacijo ter posebno redke rastlinske in živalske primerke; obvezna je ohranitev vodnih in obvodnih biotopov, s čimer se bo ohranjala biološka pestrost.

Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno in kulturno dediščino niso dopustni.
Za vse posege na objekte kulturne ter območja naravne dediščine, ki so prikazana v grafičnih prikazih ter pomensko in vsebinsko opredeljena v točki III. "Podrobnejša merila in pogoji za posege v posamezne ureditvene enote", je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Ureditvene enote C 111, C 112, C 113
V teh enotah so dopustne prenove, dograditve, dopolnilne gradnje in spremembe namembnosti objektov za potrebe družbene, oskrbne, storitvene in ostale nemoteče dejavnosti.
Oblikovno naj novi objekti, oziroma dopolnjevanje obstoječih ne bo v nasprotju s podobo območja v celoti. Novi objekti ne smejo izstopati iz sedanje silhuete območja, poudarek naj bo na skladnem prenavljanju obstoječih objektov in na iskanju oblikovne identitete zlasti ob Rimski cesti, Golievem trgu ter ob cesti Gubčeve brigade, kjer se mora ohranjati stara historična črta
Vsi posegi na stavbnih kompleksih;
– Rimska cesta 6, 8, 10,
– Baragov trg 6, 7, 7a, župnijska cerkev,
– Goliev trg 5,
– Cesta Gubčeve brigade 1,
se morajo izvajati le na podlagi strokovnih gradiv in usmeritev pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Ureditvene enote C 114, C 3, T 1
Do sprejetja ureditvenega načrta so dovoljene prenove, dograditve ter spremembe namembnosti objektov za potrebe družbene oskrbne, storitvene ter ostale nemoteče dejavnosti, ki ne spreminjajo podobe območja.
Oblikovno, naj bodo posegi na teh enotah zasnovani tako, da bodo skladni s kvalitetno podobo trškega dela ter višinsko ne izstopajo iz silhuete območja oziroma celotne podobe mesta.
Vsi posegi na stavbnih kompleksih:
– Baragov trg 1, 3,
– Goliev trg 11,
– Cesta Gubčeve brigade 16, 20,
se morajo izvajati le na podlagi strokovnih gradiv in usmeritev pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
V ureditveni enoti T 1 je dopustna rekonstrukcija železniških tirnih in signalno-varnostnih naprav in postajnih objektov.
Posegi na funkcionalna zemljišča in objekte stanovanjskih blokov so dopustni v skladu z 11. členom tega odloka.

Ureditvena enota C 2
Posegi v ureditveni enoti so dopustni v skladu z zazidalnim načrtom Pavlinov hrib – Stari trg, 1. faza ter zadnjo alinejo 11. člena tega odloka.
Za posege v kompleks gostilne Pavlin veljajo tudi določbe 10. člena tega odloka po predhodni pridobitvi mnenja pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Gradnja kioskov ni dopustna.

Ureditvena enota S 1
Za del ureditvene enote S 1 je izdelan zazidalni načrt Cviblje (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/90). Posegi v prostor za ta del se izvajajo pod pogoji zazidalnega načrta, za posege na obstoječa funkcionalna zemljišča pa veljajo splošna merila in pogoji tega odloka.

Ureditvene enote S 2, S 3, S 4/1
Gradnja novih stanovanjskih objektov v okviru sedanjih gradbenih enot (prostorsko, funkcionalno in lastniško zaključena enota z neposrednim priključkom na javni mestni prostor) ni dovoljena. Dopustna je gradnja novih objektov na prostih gradbenih enotah.
Na obstoječih objektih so dopustni posegi skladni z 10. členom tega odloka ter spremembe namembnosti dela ali objektov kot celota za stanovanja ter nemotečo dejavnost.
V ureditveni enoti S 2 je med objektoma Rimska cesta 14 in 12, manjši objekt (kašča) z najkvalitetnejšo arhitekturo naselja. Vse posege, vključno s podaljšanim traktom v ozadju je izvajati v soglasju s pristojnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Ureditvene enote S 414, S 6
Za objekte na sedanjih gradbenih enotah veljajo splošna merila in pogoji tega odloka. Dopustna je gradnja novih objektov za potrebe stanovanj, mestnih služb, servisov ter nemotečih in občasno motečih dejavnosti.
V ureditveni enoti S 4/4 je ob regionalni cesti potrebno ohranjati značilno orientacijo vzhod-zahod ter podedovano gradbeno linijo.

Ureditvena enota S 413
Ureditvena enota je izključno namenjena domu starejših občanov in stanovanj za starejše.
Urbanistični in arhitektonski pogoji za poseg v to ureditveno enoto morajo biti skladni z že verificirano natečajno rešitvijo.
Ostali posegi v to ureditveno enoto so dopustni le za potrebe urejanja javne infrastrukture.
Natančna meja te ureditvene enote bo podana z lokacijsko dokumentacijo za kompleks doma.

Ureditveni enoti S 412, S 8
Do sprejetja zazidalnega načrta posegi v to enoto niso dopustni, razen za potrebe urejanja javne infrastrukture mesta.

Ureditvena enota S 7
Gradnja novih objektov je dopustna na prostih gradbenih enotah. Posegi na obstoječe objekte morajo biti skladni z 10. členom tega odloka, spremembe namembnosti dela ali objekta v celoti je dopustna za nemoteče dejavnosti, kjer ni potreben poseben servisni vozel.
Posegi v kompleks stanovanjskih blokov morajo biti skladni z 11. členom tega odloka.
Vsi posegi v stavbni kompleks na Rimski cesti 19 (stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, osenčen zunanji vrt, ograjen sadni vrt ter dvorišče kot povezovalni prostor) se izvajajo v soglasju s pristojnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Ureditvena enota M. 2
Posegi v ureditveno enoto so dopustni skladno z veljavnim zazidalnim načrtom Obrtna cona Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 10/89), spremembo zazidalnega načrta za Obrtno cono Trebnje (Uradni list RS, št. 67/93) ter lokacijskim načrtom za bencinski servis Petrol Trebnje (Uradni list RS. št. 69/93).

Ureditvena enota M 3
Dopustna je gradnja novih objektov za potrebe raznih dejavnosti, stanovanj ter spremembe namembnosti obstoječih objektov.
Vertikalni gabarit objektov ne sme moteče vplivati na značilno zahodno veduto na mesto.
Robno gradbeno enoto gasilskega centra je potrebno zaradi vizualne sanacije zasaditi z visokoraslo avtohtono vegetacijo (jelša, topol).

Ureditveni enoti M 4, M 5
V tej ureditveni enoti so na že urbaniziranih površinah dopustni posegi skladni z 10. členom tega odloka, novogradnje objektov za stanovanja, mestne službe, servise, vnašanje nemoteče ter občasno moteče dejavnosti v obstoječe ali nove objekte.
Dopustna je gradnja nadomestnih gospodarskih objektov v okviru funkcionalnih zemljišč obstoječih kmetij.
Oblikovno morajo biti posegi skladni s podobo enote, z ohranjeno značilno orientacijo vzhod-zahod ter gradbeno linijo ob regionalni cesti.
Na prostih površinah ob železnici je dopustna gradnja poslovno stanovanjskih ter poslovnih objektov za vse vrste dejavnosti. Višinski gabariti objektov max. P + 1. Objekti morajo biti orientirani sever-jug, oziroma prečno na železniško progo, tako, da se ohrani značilni rob naselja ter drobna struktura starega trga.

Ureditvena enota M 6
Ureditvena enota obsega kompleks podjetja Surovina z deponijo sekundarnih surovini. Dopustni so posegi na objektih in zemljišču za potrebe sedanje namembnosti ali potrebe podjetništva in industrije.
Severni in vzhodni obod enote je potrebno zazeleniti z avtohtono vegetacijo.

Ureditvena enota M 7
Ureditvena enota obsega kompleks CČN Trebnje. Dopustna je širitev čistilne naprave ter gradnja naprav za potrebe predelave ter pakiranje odpadnih komponent ČN. Oblikovanje novih objektov v okviru enote mora slediti značilnostim grajene strukture.

Ureditvena enota M 8
Za del ureditvene enote je veljaven zazidalni načrt za območje Obrtne cone Trebnje, na podlagi katerega se izvajajo posegi. Poleg določil veljavnega ZN so dopustni še posegi na obstoječe objekte skladno z 10. členom tega odloka, kakor tudi za preostali del ureditvene enote, kjer so dopustne novogradnje objektov za potrebe stanovanj ter vseh vrst dejavnosti.
V ureditveni enoti je predvidena sanacija obstoječega melioracijskega jarka, njegova funkcionalna površina pa se katastrsko izvzame iz obstoječih funkcionalnih zemljišč.

Ureditvene enote P 1, P 2/1, P 3, P 4
Ureditvene enote so namenjene proizvodnim dejavnostim. Dopustne so novogradnje, dograditve, prenove ter spremembe namembnosti dela obstoječih ali objektov kot celota za potrebe proizvodnih dejavnosti.
Znotraj ureditvene enote P 2/1 je potrebno zagotoviti rezervat za deviacijo regionalne ceste Trebnje – Mirna na bodočo obvoznico in novo avtocesto, zato posegi, do sprejetja lokacijskega načrta, na vzhodni, nezazidani del enote, niso dopustni, razen za potrebe ureditve javne infrastrukture mesta.

Ureditvene enote P 2/2, P 2/3
V ureditvenih enota P 2/2 in P 2/3 novogradnja objektov zaradi predvidenih prometnih koridorjev ni dopustna. Na obstoječih objektih so dopustna vzdrževalna dela, vsi ostali posegi pa v soglasju s predlagateljem koridorjev oziroma pristojnih republiških soglasodajalcev za železniško in cestno infrastrukturo.

Ureditvena enota P 5
Ureditvena enota je namenjena industriji in podjetništvu.
Do sprejetja izvedbenega načrta posegi v to enoto niso dopustni, razen ureditev parkirišč v južnem predelu enote (ob regionalni cesti) za potrebe obstoječe industrijske cone.

Ureditvene enote T 2/1, T 2/2, T 3
Ureditveni enoti T 2/1 in T 2/2 sta namenjeni železniškemu prometu. Za deviacijo prog Trebnje-Sevnica ter Ljubljana-Novo mesto je predvidena priprava lokacijskega načrta. Do sprejetja so dopustna vzdrževalna dela na tirnih ter signalno-varnostnih napravah.
Ureditvena enota T 3 je namenjena cestnemu prometu. Dopustna so vzdrževalna in rekonstrukcijska dela na obstoječih objektih.

Ureditveni enoti Š 1, Š 2
Dopustne so gradnje in dograditve objektov za potrebe sedanjih dejavnosti. Oblikovanje prizidkov mora biti podrejeno arhitektonsko oblikovnim elementom obstoječih objektov.
Za vizualno sanacijo osnovne šole na Farovškem hribu je potrebno pri vzdrževalnih in sanacijskih delih na objektu ter kompleksni sanaciji zunanje ureditve, upoštevati smernice pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Ureditvene enote R 1, R 2, R 3, R 4, R 5
V ureditveni enoti R 1 se ohranja sedanji gozdni sestoj, dopustne so manjše parkovne ureditve s postavitvijo igral za otroke.
V ureditveni enoti R 2 so dopustni posegi na obstoječih objektih, skladno z 10. členom tega odloka, ob upoštevanju verificirane natečajne rešitve za območje Grad-Motel.
V ureditveni enoti R 3 se do sprejetja ureditvenega načrta, dopuščajo posegi na obstoječih objektih v skladu s soglasjem pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Ureditvena enota R 4 je namenjena zimsko športni dejavnosti ter rekreacijskim aktivnostim. Dopustna so vzdrževalna in sanacijska dela na športnih napravah in objektih, ureditve smučarskih tekaških prog, trim stez ter ostalih rekreacijskih elementov kateri ne rušijo krajinskih značilnosti enote.
Ureditvena enota R 5 je namenjena športno rekreacijskemu centru, kateri vsebinsko obsega javno kopališče, ureditev tenis igrišč ter servisne in spremljajoče objekte.
Ureditvena enota R6 je namenjena parkovni ureditvi.

Ureditveno območje Z
Staro pokopališče z ograjo ostane v nespremenjeni obliki. Dopustno je le vzdrževanje površin in objektov (rekonstrukcija oziroma dozidava poslovilnega objekta).
Širitev pokopališča je dovoljena na že pridobljeno površino na severni strani.
Zelene površine v okviru kompleksa se parkovno urejajo. Obod se zasadi z visokoraslo avtohtono vegetacijo s katero se sanira vizualna izpostavljenost v krajinski sliki.
V ureditvenih enotah C 1/2 in R 3 sta ustvarjeni mestni zeleni površini (park), kateri predstavljata kvalitetno potezo mestnega zelenja. Dopustna je le vsebinska dopolnitev.

Ureditvene enote K 1, K 2, K3/1, K 3/2, K 3/3, K 4/1, K 4/2
Ureditvene enote so namenjene trajni rabi za kmetijsko proizvodnjo in ni dovoljena sprememba rabe zemljišč, razen v enoti:
-K 1, kjer so dovoljeni posegi za širitve funkcionalnih zemljišč obstoječih obodnih kmetij (stanovanjski objekti ter objekti izključno v rabi za primarno kmetijsko proizvodnjo), ter
– K 4/1, kjer so dopustni posegi na obstoječih objektih, skladno z 10. členom tega odloka, ob predhodni pridobitvi soglasja slovenskih železnic.

Ureditvena enota ODPRTI PROSTOR
Dopustni so posegi na obstoječih objektih, skladno z 10. in 12. členom tega odloka.
Kompleks stavb na južnem robu železniške proge je potrebno intenzivno zazeleniti in s tem umakniti iz pogledov na naselje.

Na osnovi navedenih pogojev se izdeluje lokacijska dokumentacija, ki mora biti po obsegu obdelave prilagojena vplivnemu območju posameznega posega, po stopnji podrobnosti in kompleksnosti, pa po naravi posega.

Občinski upravni organ pristojen za urejanje prostora, lahko pred izdajo lokacijskega dovoljenja oziroma pred pričetkom izdelave lokacijske dokumentacije za posamezen poseg v prostor, zahteva od investitorja podrobno ali širšo analizo prostorskih pogojev v območju, če je to potrebno:
– za ugotovitev in odpravo motenj, ki jih investitor že povzroča z obstoječo dejavnostjo.
– za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom, glede razreševanja njihovih prostorskih potreb, kadar obstaja nevarnost, da bi s posameznimi posegi onemogočili racionalno izrabo prostora.
– za zagotovitev enotnega oblikovanja širšega območja.

S sprejetjem tega odloka prenehajo veljati določbe sledečih odlokov:
– Odlok o sprejetju ZN stanovanjskih hiš v Starem trgu (Skupščinski Dolenjski list. št. 30/67, 5/71),
– Odlok o sprejetju ZN individualnih stanovanjskih hiš pod pokopališčem v Trebnjem (Skupščinski Dolenjski list, št. 30/67)
– Odlok o sprejetju ZN za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš na pobočju severno od centra naselja Trebnje do naselja Cviblje (Skupščinski Dolenjski list. št. 27/68, 5/71)
– Odlok o sprejetju ZN za Pavlinov hrib v Trebnjem in za del naselja Stari trg (Skupščinski Dolenjski list)
– Odlok o sprejetju ZN industrijskega rezervata Kemoopreme Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/70).

Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih je stalno na vpogled pri strokovni službi in pristojnemu upravnemu organu za urejanje prostora občine Trebnje.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan od dneva objave v Uradnem listu RS.