Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94) izdaja minister za pravosodje v soglasju z ministrom za delo, družino in socialne zadeve in ministrom za finance
PRAVILNIK
o napredovanju zaposlenih v državni upravi
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik podrobneje določa pogoje in postopek napredovanja zaposlenih v višji plačilni razred v upravnih organih, v službah Vlade Republike Slovenije, v službah skupščin občin in izvršnih svetov skupščin občin ter posebnih družbenopolitičnih skupnosti, razen funkcionarjev v navedenih organih in službah (v nadaljnjem besedilu: zaposleni).
2. člen
Na delovnem mestu lahko v višji plačilni razred napreduje zaposleni, ki:
– ima zahtevano stopnjo strokovne izobrazbe za delovno mesto, na katerega je razporejen;
– izpolnjuje druge zahtevane pogoje za razporeditev na delovno mesto in
– izpolni pogoje za napredovanje, določene z zakonom in tem pravilnikom.
3. člen
Z napredovanjem v višji plačilni razred pridobi zaposleni višji količnik za določitev osnovne plače od količnika za določitev osnovne plače delovnega mesta, na katerega je razporejen.
Za napredovanje se uporabljajo plačilni razredi in količniki, določeni z zakonom.
Če so uvedeni vmesni plačilni razredi, se ti razredi uporabljajo tudi za napredovanje.
4. člen
Na delovnem mestu lahko zaposleni napredujejo največ:
– v tarifnih skupinah I do IV – za tri plačilne razrede,
– v tarifni skupini V do VI – za štiri plačilne razrede,
– v tarifnih skupinah VII do IX – za pet plačilnih razredov, zdravniki pa za sedem plačilnih razredov.
5. člen
Zaposleni lahko napreduje po preteku najmanj treh let od prve razporeditve oziroma od zadnjega napredovanja (v nadaljevanju: napredovalno obdobje). Pri tem se upošteva dejanska delovna doba.
Izjemoma lahko zaposleni ob pogojih, določenih v tem pravilniku, napreduje prej kot v treh letih.
V obdobje iz prvega odstavka tega člena se všteva čas, ki ga je zaposleni prebil na delovnih mestih enake ali podobne zahtevnosti. Pri tem se kot delovna mesta enake ali podobne zahtevnosti štejejo za višje upravne delavce vsa delovna mesta višjih upravnih delavcev oziroma druga vodilna ali vodstvena delovna mesta oziroma delovna mesta s posebnimi pooblastili ali odgovornostmi v isti tarifni skupini, za upravne in strokovno tehnične delavce pa vsa delovna mesta, ki so uvrščena v isto tarifno skupino. V obdobje iz prvega odstavka tega člena se ne všteva čas pripravništva ter čas odsotnosti zaposlenega z dela zaradi bolezni, izobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja ali drugih vzrokov v nepretrganem trajanju, daljšem od 6 mesecev, razen zaradi strokovnega izpopolnjevanja, na katerega je zaposlenega napotil delodajalec.
6. člen
Zaposleni, ki je izpolnil pogoje za napredovanje, napreduje, za en plačilni razred.
Izjemoma lahko zaposleni v primerih, določenih s tem pravilnikom, napreduje hkrati za največ tri plačilne razrede.
7. člen
Delodajalec vodi osebno mapo zaposlenega, v kateri se zbirajo tudi vsi podatki v zvezi z njegovim napredovanjem.
II. POGOJI NAPREDOVANJA
8. člen
(Pogoji napredovanja)
Pogoji za napredovanje na delovnem mestu so:
1. dodatna funkcionalna znanja,
2. interdisciplinarna-usposobljenost delavca za opravljanje del na različnih delovnih mestih v okviru poklica,
3. samostojnost in zanesljivost pri delu,
4. ustvarjalnost in
5. nadpovprečna delovna uspešnost, izkazana v daljšem času.
Posamezni kriteriji v okviru predpisanih pogojev se ovrednotijo s točkami oziroma s pisno oceno.
9. člen
(dodatna funkcionalna znanja)
Kriteriji iz pogoja dodatnih funkcionalnih znanj so pridobljena in s potrdilom izkazana strokovna usposobljenost -in funkcionalna znanja, ki omogočajo boljše in hitrejše opravljanje delovnih nalog in niso predpisana kot pogoj za. razporeditev na delovno mesto, in sicer:
– doktorat znanosti 250 točk
– magisterij 150 točk
– specializacija po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi 100 točk
– specializacija po pridobljeni višji strokovni izobrazbi 75 točk
– specializacija po pridobljeni srednji strokovni izobrazbi 50 točk
– diploma o pridobitvi visoke strokovne izobrazbe 100 točk
– diploma o pridobitvi višje strokovne izobrazbe 75 točk
– diploma oziroma spričevalo o pridobitvi strokovne izobrazbe do
vključno V. stopnje 50 točk
– pravniški državni izpit 100 točk
– strokovni izpit, razen izpita po končani pripravniški dobi 50 točk
– pedagoško – andragoška dokvalifikacija 50 točk
– certifikat 6 aktivnem znanju tujega jezika 50 točk
– usposobljenost za delo v državni upravi po verificiranih
programih – visoka izobrazba 75 točk
– usposobljenost za delo v državni upravi
po verificiranih programih – višja izobrazba 50 točk
– usposobljenost za delo v državni upravi po verificiranih
programih – srednja izobrazba 25 točk
– znanja in veščine, ki jih je zaposleni pridobil z raznimi
tečaji, seminarji in usposabljanji, pri čemer se vsako znanje
ovrednoti z 20 točkami, vsota točk pa ne sme preseči 100 točk
– obvladovanje novih metod in postopkov pri delu ter
prilagajanje novim sredstvom za delo (če to znanje ni upoštevano
v kriterijih iz prejšnje alinee tega člena) 20 točk.
10. člen
(interdisciplinarna usposobljenost)
Kriteriji iz pogoja interdisciplinarne usposobljenosti predstavljajo prvine usposobljenosti za opravljanje del na različnih delovnih mestih ter organizacijske in vodstvene sposobnosti, in sicer:
– mentorstvo 20-50 točk
– vodenje interne delovne skupine za izvedbo določene naloge 20 točk
– vodenje medresorske delovne skupine za izvedbo določene naloge 30 točk
– članstvo v interni delovni skupini za izvedbo določene naloge 10 točk
– članstvo v medresorski delovni skupini za izvedbo določene
naloge 15 točk
– večkratno ali daljše uspešno nadomeščanje delavca na drugem
delovnem mestu 20 točk
– večkratno ali daljše uspešno nadomeščanje vodje 40 točk
– sodelovanje v mednarodni delovni skupini ali organu 40 točk
– sodelovanje v državnih pogajalskih skupinah 40 točk.
11. člen
(samostojnost in zanesljivost pri delu)
Kriteriji iz pogoja samostojnosti in zanesljivosti pri delu predstavljajo prvine, ki pomenijo:
– strokovno utemeljen in racionalen pristop pri opravljanju
delovnih nalog ter korekten odnos pri morebitnem delu s strankami 25 točk
– samostojno opravljanje dela, brez strokovne pomoči in brez
potrebe po preverjanju tega dela 25 točk.
12. člen
(ustvarjalnost)
Kriteriji iz pogoja ustvarjalnosti predstavljajo oblike predlaganja ali izboljšanja obstoječih metod dela, strokovno uveljavljanje stališč in predstavitev področja v javnosti, aktivnosti, ki prispevajo k ugledu organa oziroma službe, v katerem je oseba zaposlena kot tudi k razvoju stroke, vendar opravljanje takih nalog ni določeno v opisu delovnega mesta zaposlenega:
– vodenje seminarja ali strokovnega posveta znotraj organa 20 točk
– vodenje seminarja ali strokovnega posveta izven organa s širšo
udeležbo 30 točk
– aktivna udeležba (z referatom) na posvetu ali seminarju –
domačem 20 točk
– aktivna udeležba (z referatom) na posvetu ali seminarju –
mednarodnem 40 točk
– članstvo v izpitnih komisijah 40 točk
– izvolitev v naziv v visokošolskega sodelavca 150 točk
– izvolitev v naziv v visokošolskega učitelja 200 točk
– objavljen strokovni članek ali razprava 20 točk
– strokovna knjiga ali učbenik 150 točk
– prevod ali recenzija strokovnega članka ali knjige 20-40 točk
– samoiniciativno in kvalitetno opravljanje dodatnih nalog poleg
nalog s svojega delovnega področja 20 točk
– prispevek k boljšemu delu organa ali službe ali k njenemu
ugledu v javnosti 20 točk
– pomemben prispevek k učinkovitejšemu izvajanju nalog organa
ali službe, k boljši organizaciji dela in k zmanjšanju stroškov
poslovanja 30 točk
– sodelovanje v izobraževalnem sistemu organa 30 točk
– priprava strokovnega gradiva za interno uporabo 20-40 točk.
13. člen
(nadpovprečna delovna uspešnost)
Delovno uspešnost za napredovalno obdobje oceni predstojnik na predlog vodje notranje organizacijske enote s pisno oceno podpovprečen, povprečen ali nadpovprečen.
Ocene delovne uspešnosti so podlaga za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za napredovanje iz kriterija delovne uspešnosti. Šteje se, da zaposleni izpolnjuje ta pogoj, če je v napredovalnem obdobju ocenjen z oceno najmanj povprečen.
14. člen
(možno število napredovanj po plačilnem razredu)
Zaposleni v tarifnih skupinah I do V lahko napreduje za en plačilni razred, če v obdobju med dvema napredovanjema doseže skupno najmanj 50 točk po kriterijih iz pogojev iz 1., 2.,' 3. in 4. točke prvega odstavka 8. člena tega pravilnika in je najmanj povprečno uspešen.
Zaposleni v VI. tarifni skupini lahko napreduje za en plačilni razred, če v obdobju med dvema napredovanjema doseže skupno najmanj 75 točk po kriterijih iz pogojev iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 8. člena tega pravilnika in je najmanj povprečno uspešen.
Zaposleni v tarifnih skupinah VII do IX lahko napreduje za en plačilni razred, če v obdobju med dvema napredovanjema doseže skupno najmanj 100 točk po kriterijih iz pogojev iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 8. člena tega pravilnika in je najmanj povprečno uspešen.
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se presežek točk, zbranih po kriterijih iz pogojev iz 1., 2. in 4. točke prvega odstavka 8. člena tega pravilnika, prenese v naslednje napredovalno obdobje.
15. člen
(izjemna in pospešena napredovanja)
Izjemoma lahko napreduje zaposleni, ki za najmanj 100% preseže skupno število točk, potrebnih za napredovanje za en plačilni razred, in je nadpovprečno delovno uspešen:
– hkrati za največ tri plačilne razrede, pri čemer je za vsako 100% preseganje števila točk možno napredovati za en plačilni razred ali
– za en plačilni razred pred potekom treh let od zadnjega napredovanja, vendar ne prej kot v osemnajstih mesecih.
16. člen
(dokazila)
Dokazila oziroma ocena o izpolnjevanju pogojev (v nadaljevanju: dokazila) morajo biti v pisni obliki.
Kot dokazila se štejejo potrdila o opravljenih izpitih ali drugih usposabljanjih, fotokopije naslovnic objavljenih knjig ali člankov, akti o imenovanjih, potrdila oziroma ocene, ki jih izda delodajalec, in drugi dokumenti, s katerimi je mogoče dokazati izpolnjeni kriterij.
Dokazila mora predložiti zaposleni, razen dokazil, ki jih izda delodajalec.
Pisna dokazila se lahko za napredovanje uporabijo le enkrat.
17. člen
(nemožnost napredovanja)
Ne glede na izpolnjevanje pogojev za napredovanje zaposleni ne more napredovati, če:
– od dneva dokončnosti odločbe o izrečenem disciplinskem ukrepu javnega opomina ali denarne kazni še nista minili dve leti,
– od dneva, izteka preizkusne,dobe zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa pogojnega prenehanja delovnega razmerja še nista minili dve leti
– je bil pravnomočno kaznovan za prekršek ali obsojen za kazniva dejanja, storjena na delu ali v zvezi z delom, dokler navedena kazen ni izbrisana iz ustrezne evidence.
Zaposleni lahko napreduje po preteku navedenih omejitev, če izpolnjuje pogoje za napredovanje.
III. POSEBNOSTI ZA ZAPOSLENE V NEKATERIH MINISTRSTVIH OZIROMA VLADNIH SLUŽBAH IN DRUGE POSEBNOSTI
1. Ministrstvo za notranje zadeve
18. člen
Poleg kriterijev, navedenih v 9. členu tega pravilnika, se za izpolnjevanje pogoja glede dodatnih funkcionalnih znanj upošteva še:
– doseženo 1. mesto na državnih ali mednarodnih športnih
prireditvah, kjer je zaposleni sodeloval kot predstavnik MNZ 50 točk
– doseženo 2. mesto na državnih ali mednarodnih športnih
prireditvah, kjer je zaposleni sodeloval kot predstavnik MNZ 30 točk
– doseženo 3. mesto na državnih ali mednarodnih športnih
prireditvah, kjer je zaposleni sodeloval kot predstavnik MNZ 20 točk
– pridobitev višjega naziva po uredbi o nazivih delavcev
policije in delavcev kriminalistične službe (Uradni list SRS.
št. 9/87, 29/88 in Uradni list RS, št. 8/90 in 27/91) 20 točk.
2. Ministrstvo za obrambo
19. člen
Ne glede na izpolnjevanje pogojev iz 1. alinee 2. člena tega pravilnika lahko napreduje zaposleni, ki ima ob uveljavitvi tega pravilnika osebni čin, ki je enak ali višji od formacijskega čina, določenega za dolžnost, na katero je razporejen.
20. člen
Poleg kriterijev, navedenih v 9. členu tega pravilnika, se za izpolnjevanje pogoja glede dodatnih funkcionalnih znanj upoštevajo še:
– podčastniška šola 50 točk
– častniška šola 75 točk
– poveljniško štabna šola 100 točk
– udeležba na vojaških vajah do 3 dni 5 točk
– udeležba na vojaških vajah 4 ali več dni 15 točk
vendar vsota točk iz teh dveh alinej ne sme preseči 50 točk
– doseženo 1. mesto na državnih ali mednarodnih športnih
prireditvah, kjer je zaposleni sodeloval kot predstavnik MORS 50 točk
– doseženo 2. mesto na državnih ali mednarodnih športnih
prireditvah, kjer je zaposleni sodeloval kot predstavnik MORS 30 točk
– doseženo 3. mesto na državnih ali mednarodnih športnih
prireditvah, kjer je zaposleni sodeloval kot predstavnik MORS 20 točk.
21. člen
Pri kriterijih iz 2. alinee 11. člena tega pravilnika se. uporabi kriterij zanesljivosti pri delu, ki ga predstavljajo prvine natančnega, pravočasnega in doslednega izpolnjevanja ukazov nadrejenih starešin.
3. Ministrstvo za zunanje zadeve
22. člen
Poleg kriterijev, navedenih v 9/členu tega pravilnika, se za izpolnjevanje pogoja glede dodatnih funkcionalnih znanj upošteva še končana diplomatska šola ali tečaj v tujini, in sicer:
– diplomatska šola, daljša od dveh let 150 točk
– nad 9 mesecev do dveh let 100 točk
– nad 3 mesece do 9 mesecev 80 točk
– nad 3 tedne do 3 mesece 50 točk
– od 1 tedna do 3 tednov 20 točk.
23. člen
Poleg kriterijev, navedenih v 10. členu tega pravilnika, se za izpolnjevanje pogoja glede interdisciplinarne usposobljenosti upošteva še dodaten kriterij – razporeditev na delo v tujini, in sicer:
1. Diplomatsko konzularno in administrativno tehnično osebje VII., VIII. in IX. tarifne skupine:
– razporeditev v diplomatsko konzularno predstavništvo v tujini
za 4 leta ali več 100 točk
– razporeditev v diplomatsko konzularno predstavništvo v tujini
nad 2 do 4 leta 80 točk
– razporeditev v diplomatsko konzularno predstavništvo v tujini
nad 1 do 2 leti 50 točk
– razporeditev v diplomatsko konzularno predstavništvo v tujini
od 6 mesecev do 1 leta 30 točk.
2. Za administrativno tehnično osebje v ostalih'tarifnih skupinah se razporeditev na delo v tujini vrednoti s polovičnim številom točk iz 1. točke tega člena.
4. Ministrstvo za finance – Republiška carinska uprava
24. člen
Poleg kriterijev navedenih v 9. členu tega pravilnika, se za izpolnjevanje pogoja glede dodatnih funkcionalnih znanj upošteva še:
– opravljen dopolnilni izpit po zakonu o carinski službi (Uradni list RS, št. 1/91-I, 58/93, in 65/93) in pravilniku o strokovnem izpitu in izobraževanju delavcev v organih carinske službe (Uradni list RS, št. 5/92), in sicer:
za srednjo izobrazbo 25 točk
za višjo izobrazbo 50 točk
za visoko izobrazbo 75 točk.
5. Razporeditev na delo v tujino
25. člen
Določbe 23. člena tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za zaposlene v vseh organih in službah, če so razporejeni na delo v tujino.
6. Druge posebnosti
26. člen
Poleg kriterijev, navedenih v 12. členu tega pravilnika, se za izpolnjevanje pogoja ustvarjalnosti za vse zaposlene upoštevajo kot kriteriji še odlikovanja, ki še podeljujejo na podlagi zakona o odlikovanju častni znak svobode Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/92), priznanja, ki se na podlagi zakona podeljujejo za posamezna področja, znak Hrabro dejanje, red generala Maistra ali častni vojni znak, in sicer:
– Zlati ali Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije 100 točk
– Častni znak svobode Republike Slovenije 80 točk
– priznanje, ki se na podlagi zakona podeljuje za posamezna
področja: v kulturi, športu, šolstvu, znanstveno raziskovalnem
delu, zdravstvu in drugje zaposleni pa za to delo ni prejel
državnega odlikovanja 50 točk
– znak Hrabro dejanje, red generala Maistra ali častni vojni
znak, če zaposleni za isto dejanje ni prejel državnega
odlikovanja 50 točk.
Določbe prve in druge alinee prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za nova, z zakonom uvedena odlikovanja Republike Slovenije.
IV. POSTOPEK NAPREDOVANJA
27. člen
(preverjanje pogojev)
Izpolnjevanje pogojev za napredovanje se preverja trikrat letno, in sicer 1. januarja, 1. maja in 1. septembra za vse zaposlene, ki do navedenih rokov dopolnijo dobo najmanj treh let od zadnjega napredovanja oziroma od zadnjega preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje.
28. člen
(ocenjevalni list)
Izpolnjevanje pogojev se ugotavlja na podlagi ocenjevalnega lista, ki je sestavni del tega pravilnika (obrazec št. 1).
Ocenjevalni list izpolni vodja notranje organizacijske enote oziroma zaposleni, ki ga določi predstojnik.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka izpolni ocenjevalni list za višje upravne delavce in za zaposlene v organih in službah, ki nimajo notranjih organizacijskih enot, predstojnik.
Ocenjevalnemu listu morajo biti priložena pisna dokazila.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena se ocenjevalnemu listu delavcev Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in Varnostnega organa Ministrstva za obrambo ne prilagajo pisna dokazila iz drugega odstavka 16. člena tega pravilnika, če gre za potrdila ali druge listine, ki predstavljajo državno ali vojaško skrivnost ali uradno skrivnost stopnje strogo zaupno.
Pisna dokazila iz prejšnjega odstavka tega člena nadomesti pisna izjava predstojnika oziroma vodje organizacijske enote, da zaposleni izpolnjuje posamezen kriterij za napredovanje.
29. člen
(odločanje o napredovanju)
O napredovanju višjih upravnih delavcev odloča na predlog predstojnika organ, pristojen za njihovo imenovanje oziroma od njega pooblaščeno delovno telo (v nadaljevanju: pristojni organ).
O napredovanju ostalih zaposlenih odloča predstojnik oziroma drug z zakonom določen organ, pristojen za odločanje o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja.
Zaposlenemu, ki napreduje, se izda odločba, v kateri se določi plačilni razred oziroma količnik za določitev plače.
Odločba mora biti izdana v 30 dneh po roku, določenem v 27. členu tega pravilnika.
Zaposlenemu pripada plača v skladu z določbo iz prejšnjega odstavka od prvega dne v naslednjem mesecu po izdaji odločbe.
30. člen
(svetovalni organ)
Predstojnik lahko imenuje posebno komisijo, ki oblikuje mnenje o izpolnjevanju pogojev za napredovanje.
V komisijo iz prejšnjega odstavka lahko svojega člana predlaga tudi reprezentativni sindikat na nivoju organa.
31. člen
(prva zaposlitev v državni upravi)
Ob prvi zaposlitvi v državni upravi se zaposlenega praviloma uvrsti v plačilni razred, v katerega je uvrščen količnik za določitev osnovne plače delovnega mesta, razen če izpolnjuje pogoje, določene za napredovanje v tem pravilniku za uvrstitev v višji plačilni razred, o čemer odloča pristojni organ ob sklenitvi delovnega razmerja.
Pripravnik se po končanem pripravništvu in opravljenem strokovnem izpitu uvrsti v plačilni razred, v katerega je uvrščen količnik za določitev osnovne plače delovnega mesta, za katero je sklenil delovno razmerje.
32. člen
(varstvo pravic)
Zaposleni lahko zahtevajo varstvo svojih pravic v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
Zaposleni je ob prvi razporeditvi v skladu z določili zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti ter tega pravilnika uvrščen v plačilni razred na podlagi:
– števila let dejanske delovne dobe, ki jo je dopolnil do. uveljavitve tega pravilnika na delovnih mestih enake ali podobne zahtevnosti, kot je zahtevnost delovnega mesta, na katerega je zaposleni razporejen ob uveljavitvi tega pravilnika in
– ocene pristojnega organa o izpolnjevanju pogojev za napredovanje (v nadaljnjem besedilu: ocena).
Določitev plačilnega razreda se opravi na obrazcu št. 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
34. člen
Pri prvi razporeditvi se izpolnjevanje pogojev za napredovanje ne ugotavlja na način, določen v II. in III. poglavju tega pravilnika in ne dokazuje s pisnimi dokazili.
Pri prvi razporeditvi se ne uporabljajo določbe 4. člena tega pravilnika.
35. člen
Pristojni organ oceni izpolnjevanje posameznih pogojev na obrazcu št. 2 in upoštevaje doseženo število točk ugotovi, da zaposleni:
1. ne izpolnjuje pogojev za napredovanje (do vključno 0,5 točke),
2. delno izpolnjuje pogoje za napredovanje (od 1 do vključno 4,5 točke),
3. izpolnjuje pogoje za napredovanje (od 5 do vključno 9 točk),
4. izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje (od 9,5 do vključno 10 točk).
V primerih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka mora pristojni organ pisno utemeljiti razloge, ki dokazujejo, da zaposleni ne izpolnjuje posameznega pogoja, v primeru iz 4. točke prejšnjega odstavka pa razloge, ki dokazujejo, da zaposleni izpolnjuje vsak posamezen pogoj.
Pristojni organ mora zaposlenega na njegovo zahtevo seznaniti z oceno.
36. člen
Zaposleni, ki ne izpolnjuje pogojev za napredovanje (1. točka prvega odstavka 35. člena tega pravilnika), se uvrsti v plačilni razred, v katerega je uvrščen količnik za določitev osnovne plače delovnega mesta, na katerega je zaposleni razporejen ob uveljavitvi tega pravilnika.
37. člen
Zaposleni, ki izpolnjuje pogoje za napredovanje (3. točka prvega odstavka 35. člena tega pravilnika), se uvrsti v plačilni razred, ki bi ga lahko dosegel, če bi glede na število let dejanske delovne dobe napredoval vsaka tri leta.
Ne glede na število let delovne dobe zaposleni, ki izpolnjuje pogoje za napredovanje, pri prvi razporeditvi ne more biti uvrščen za več kot tri plačilne razrede višje (zdravniki pa ne za več kot pet plačilnih razredov višje) od plačilnega razreda, v katerega je uvrščen količnik delovnega mesta.
38. člen
Zaposleni, ki delno izpolnjuje pogoje za napredovanje (2. točka prvega odstavka 35. Člena tega pravilnika), se uvrsti za en plačilni razred nižje od plačilnega razreda, ki bi ga lahko dosegel v skladu s prejšnjim členom.
39. člen
Zaposleni, ki izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje (4. točka prvega odstavka 35. člena tega pravilnika), se uvrsti za en plačilni razred višje od plačilnega razreda, ki bi ga lahko dosegel v skladu s prvim odstavkom 37. člena tega pravilnika, vendar ne v višji plačilni razred, kot ga je možno z napredovanjem doseči v skladu z zakonom.
Na ta način ne more napredovati več kot 15% zaposlenih v organu oziroma službi, za katero se uporablja ta pravilnik.
40. člen
Ne glede na omejitev števila plačilnih razredov za napredovanje, določeno v drugem odstavku 37. člena tega pravilnika, je lahko za štiri ali pet plačilnih razredov (zdravniki šest ali sedem) višje od plačilnega razreda, v katerega je uvrščen količnik delovnega mesta, uvrščen zaposleni, ki bi po prvem odstavku 37. člena tega pravilnika napredoval za več kot tri (zdravniki za več kot pet) plačilne razrede, če:
– po oceni predstojnika uspešno opravlja naloge, ki so bistvenega pomena za delovanje organa oziroma službe. Na ta način ne more napredovati več kot 5% zaposlenih v organu oziroma službi, na katero se nanaša ta pravilnik. V organu oziroma službi z manj kot 20 zaposlenimi lahko na ta način napreduje 1 zaposleni;
– bi glede na uvrstitev na podlagi 37. člena tega pravilnika prejel nižjo plačo, kot je znašala njegova povprečna plača za polni delovni čas v obdobju zadnjih treh mesecev pred uveljavitvijo tega pravilnika.
41. člen
Če je zaposleni pred uveljavitvijo tega pravilnika napredoval na bolj zahtevno delovno mesto, ki je uvrščeno v višjo tarifno skupino kot delovno mesto, na katerega je bil razporejen pred napredovanjem, pristojni organ ugotovi plačilni razred, na katerega bo zaposleni razvrščen na naslednji način:'
– ugotovi se plačilni razred, ki bi ga lahko zaposleni dosegel na prejšnjem delovnem mestu upoštevaje oceno in delovno dobo v nižji tarifni skupini;
– ugotovi se plačilni razred, ki bi ga lahko zaposleni dosegel na novem delovnem mestu upoštevaje oceno in delovno dobo v višji tarifni skupini;
– na podlagi ugotovitev iz prejšnjih dveh alinei se zaposlenega uvrsti v plačilni razred, kije zanj ugodnejši.
42. člen
Napredovanje po tem pravilniku in določitev višjega količnika po 65. členu zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-I in 4/93) se izključujeta.
43. člen
Za zaposlenega, ki ob uveljavitvi tega pravilnika še ni dopolnil treh let delovne dobe, se ob dopolnitvi treh let preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje na način, določen v prehodnih določbah tega pravilnika.
44. člen
Ne glede na določbo prve alinee 2. člena tega pravilnika lahko ob prvi razporeditvi v skladu z določili zakona in tega pravilnika napreduje zaposleni, ki je razporejen na delovno mesto, za katerega nima zahtevane stopnje strokovne izobrazbe, če ima na dan uveljavitve tega pravilnika najmanj 20 let delovne dobe, od tega najmanj 10 let na delovnih mestih enake ali podobne stopnje zahtevnosti.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena lahko pri prvi razporeditvi napreduje zaposleni, ki je bil v skladu z zakonom imenovan ali razporejen na delovno mesto pooblaščene uradne osebe ali na dela s posebnimi pooblastili oziroma na dela, kjer se opravlja vojaška služba.
Zaposleni, ki nima delovne dobe, določene v prvem odstavku tega člena oziroma ne izpolnjuje pogoja, določenega v drugem odstavku tega člena, lahko napreduje pogojno, če z delodajalcem sklene pogodbo o izobraževanju, s katero se zaveže, da bo v času, določenem z vzgojno-izobraževalnim programom, pridobil ustrezno strokovno izobrazbo.
45. člen
Ne glede na določbo druge alinee 2. člena tega pravilnika v zvezi s predpisanimi delovnimi izkušnjami za delovno mesto lahko pri prvi razporeditvi napreduje zaposleni, ki ima opravljen magisterij ali doktorat oziroma opravlja vodilna ali vodstvena dela v organu oziroma službi.
46. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 131-1/94
Ljubljana, dne 10. junija 1994.
Miha Kozinc l. r.
Minister za pravosodje
Soglašam
Jožica Puhar l. r.
Ministrica za delo,
družino in socialne zadeve
Soglašam
Mitja Gaspari l. r.
Minister za finance