Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94) izdaja minister za pravosodje, v soglasju z ministrom za delo, družino in socialne zadeve in ministrom za finance
PRAVILNIK
o napredovanju zaposlenih na sodiščih, v javnih tožilstvih, javnih pravobranilstvih in v organih za postopek o prekrških
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik podrobneje določa postopek za napredovanje na delovnem mestu in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje za zaposlene na sodiščih, v javnih tožilstvih, javnih pravobranilstvih in v organih za postopek o prekrških (v nadaljnjem besedilu: zaposleni), razen za funkcionarje v navedenih organih.
2. člen
Na delovnem mestu lahko napreduje zaposleni, ki:
– ima zahtevano stopnjo strokovne izobrazbe za delovno mesto, na katerega je razporejen,
– izpolnjuje druge zahtevane pogoje za razporeditev na delovno mesto in
– izpolni pogoje za napredovanja, določene z zakonom in tem pravilnikom.
3. člen
Z napredovanjem na delovnem mestu v višji plačilni razred pridobi zaposleni višji količnik za določitev osnovne plače kot je količnik za določitev osnovne plače delovnega mesta, na katerega je razporejen.
Za napredovanje se uporabljajo plačilni razredi in količniki določeni z zakonom.
4. člen
Na delovnem mestu lahko zaposleni napredujejo največ:
– v tarifnih skupinah I do IV – za tri plačilne razrede,
– v tarifnih skupinah V do VI – za štiri plačilne razrede,
– v tarifnih skupinah VII do IX – za pet plačilnih razredov.
5. člen
Zaposleni lahko napreduje po preteku najmanj treh let od prve zaposlitve oziroma od zadnjega napredovanja (v nadaljevanju: napredovalno obdobje). Pri tem se upošteva dejanska delovna doba.
V obdobje iz prvega odstavka se všteva čas, ki ga je zaposleni prebil na delovnih mestih enake ali podobne zahtevnosti.
V obdobje iz prvega odstavka se ne všteva čas pripravništva ter čas odsotnosti zaposlenega z dela zaradi bolezni, izobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja ali drugih vzrokov v nepretrganem trajanju, daljšem od 6 mesecev, razen zaradi strokovnega izpopolnjevanja, na katerega je zaposlenega napotil organ.
Izjemoma lahko zaposleni napreduje prej kot v treh letih, če izpolnjuje pogoje določene s tem pravilnikom.
6. člen
Zaposleni, ki je izpolnil pogoje za napredovanje, napreduje za en plačilni razred.
Izjemoma lahko zaposleni v primerih, določenih s tem pravilnikom, napreduje hkrati za največ tri plačilne razrede.
II. POGOJI ZA NAPREDOVANJE
7. člen
Pogoji za napredovanje so:
1. dodatna funkcionalna znanja,
2. interdisciplinarna usposobljenost delavca za opravljanje del na različnih delovnih mestih v okviru poklica,
3. samostojnost in zanesljivost pri delu,
4. ustvarjalnost in
5. nadpovprečna delovna uspešnost, izkazana v daljšem času.
Posamezni kriteriji v okviru predpisanih pogojev se ovrednotijo s točkami oziroma s pisno oceno.
8. člen
Kriteriji iz pogoja dodatnih funkcionalnih znanj so pridobljena in s potrdilom za izobraževanje verificirane ustanove oziroma organizacije, izkazana strokovna usposobljenost in funkcionalna znanja, primerna glede na pristojnosti in naloge pravosodnih organov in, ki omogočajo boljše in hitrejše opravljanje nalog na delovnem mestu ter niso predpisana kot pogoj za delovno mesto, in sicer:
točk
– doktorat znanosti 250
– magisterij 150
– pravniški državni izpit 125
– specializacija po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi 75
– specializacija po pridobljeni višji strokovni izobrazbi 50
– specializacija po pridobljeni srednji strokovni izobrazbi 25
– diploma o pridobitvi visoke strokovne izobrazbe 100
– diploma o pridobitvi višje strokovne izobrazbe 75
– diploma oziroma spričevalo o pridobitvi strokovne izobrazbe do
vključno V. stopnje 50
– strokovni izpit, razen izpita po končani pripravniški dobi 50
– usposobljenost za delo po verificiranih programih – visoka izobrazba 75
– usposobljenost za delo po verificiranih programih – višja izobrazba 50
– usposobljenost za delo po verificiranih programih – srednja
izobrazba 25
– certifikat o aktivnem znanju tujega jezika 50
– znanja in veščine, ki jih je zaposleni pridobil z raznimi tečaji,
seminarji za usposabljanje, pri čemer se vsako znanje ovrednoti z 20
točkami, vsota točk pa ne sme preseči 100 točk
– obvladovanje novih metod in postopkov pri delu ter prilagajanje
novim sredstvom za delo, če to znanje ni upoštevano v kriterijih iz
prejšnje alinee 20
9. člen
Kriteriji iz pogoja interdisciplinarne usposobljenosti predstavljajo prvine usposobljenosti za opravljanje del na različnih delovnih mestih ter organizacijske in vodstvene sposobnosti, in sicer:
točk
– mentorstvo 20-50
– vodenje delovne skupine v okviru organa za izvedbo določene naloge 20
– vodenje delovne skupine izven organa za izvedbo določene naloge 30
– članstvo v delovni skupini v okviru organa za izvedbo določene
naloge 10
– članstvo v delovni skupini izven organa za izvedbo določene naloge 15
– večkratno ali daljše uspešno nadomeščanje delavca na drugem
delovnem mestu 20
– večkratno ali daljše uspešno nadomeščanje vodje 40
10. člen
Kriteriji iz pogoja samostojnosti in zanesljivosti pri delu predstavljajo prvine, ki pomenijo:
točk
– strokovno utemeljen in racionalen pristop pri opravljanju delovnih
nalog 25
– ažurno opravljanje dela in korekten odnos pri delu s strankami 25
– samostojno in opravljanje dela, brez strokovne pomoči in brez
potrebe po sprotnem preverjanju dela 25
11. člen
Kriteriji iz pogoja ustvarjalnosti predstavljajo oblike predlaganja ali izboljšanja obstoječih metod dela, strokovno uveljavljanje stališč in predstavitev področja v javnosti, aktivnosti, ki prispevajo k ugledu organa, vendar upravljanje takih nalog ni vsebovano v opisu delovnega mesta zaposlenega:
točk
– vodenje seminarja ali strokovnega posveta znotraj organa 20
– vodenje seminarja ali strokovnega posveta izven organa 30
– aktivna udeležba (z referatom) na domačem posvetu ali seminarju 20
– aktivna udeležba (z referatom) na mednarodnem posvetu ali seminarju 40
– članstvo v izpitnih komisijah 40
– objavljen strokovni članek ali razprava 20
– strokovna knjiga 150
– prevod ali recenzija strokovnega članka ali knjige 20-40
– samoiniciativno in kvalitetno opravljanje dodatnih nalog 20
– prispevek k boljšemu delu organa ali ugledu organa v javnosti 20
– pomemben prispevek k učinkovitejšemu izvajanju nalog organa, k
boljši organizaciji dela in k zmanjšanju stroškov poslovanja 30
– sodelovanje v izobraževalnem sistemu organa 30
– priprava strokovnega gradiva za interno uporabo 20-40
12. člen
Delovno uspešnost za napredovanje oceni predstojnik organa na predlog vodje notranje organizacijske enote, pri čemer upošteva sprotne ocene delovne uspešnosti. Ocena se izdela v pisni obliki.
Ocena kriterija delovne uspešnosti je: podpovprečen, povprečen, nadpovprečen.
Zaposleni izpolnjuje pogoj delovne uspešnosti, če je v napredovalnem obdobju ocenjen najmanj z oceno povprečen.
13. člen
Zaposleni v tarifnih skupinah I do V lahko napreduje za en plačilni razred, če v obdobju med dvema napredovanjema doseže skupno najmanj 50 točk po kriterijih iz pogojev iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 7. člena tega pravilnika in je najmanj povprečno delovno uspešen.
Zaposleni v VI. tarifni skupini lahko napreduje za en plačilni razred, če v obdobju med dvema napredovanjema doseže skupno najmanj 75 točk po kriterijih iz pogojev iz 1, 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 7. člena tega pravilnika in je najmanj povprečno delovno uspešen.
Zaposleni v tarifnih skupinah VII do IX lahko napreduje za en plačilni razred, če v obdobju med dvema napredovanjema doseže skupno najmanj 100 točk po kriterijih iz pogojev iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 7. člena tega pravilnika in je najmanj povprečno delovno uspešen.
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se presežek točk, zbranih po kriterijih iz pogojev iz 1, 2. in 4. točke prvega odstavka 7. člena tega pravilnika, prenese v naslednje napredovalno obdobje.
14. člen
Izjemoma lahko napreduje zaposleni, ki za najmanj 100% preseže skupno število točk, potrebnih za napredovanje za en plačilni razred in je nadpovprečno delovno uspešen:
– hkrati za največ tri plačilne razrede, pri čemer je za vsako 100% preseganje števila točk možno napredovati za en plačilni razred ali
– za en plačilni razred pred potekom treh let od zadnjega napredovanja, vendar ne prej kot v osemnajstih mesecih.
15. člen
Ne glede na izpolnjevanje pogojev za napredovanje zaposleni ne more napredovati, če:
– od dneva dokončnosti odločbe o izrečenem disciplinskem ukrepu javnega opomina ali denarne kazni še nista minili dve leti;
– od dneva izteka preizkusne dobe zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa pogojnega prenehanja delovnega razmerja še nista minili dve leti;
– je bil pravnomočno kaznovan za prekršek ali obsojen za kazniva dejanja, storjena na delu ali v zvezi z delom, dokler navedena kazen ni izbrisana iz ustrezne evidence.
Zaposleni lahko napreduje po preteku navedenih omejitev, če izpolnjuje pogoje za napredovanje.
III. POSTOPEK ZA NAPREDOVANJE
16. člen
Izpolnjevanje pogojev za napredovanje se preverja trikrat letno, in sicer 1. januarja, 1. maja in 1. septembra za vse zaposlene, ki do navedenih rokov dopolnijo dobo najmanj treh let od zadnjega napredovanja oziroma od zadnjega preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje.
17. člen
Izpolnjevanju pogojev za napredovanje se ugotavlja na podlagi ocenjevalnega lista, ki je sestavni del tega pravilnika (obrazec 1).
Ocenjevalni list izpolni vodja organizacijske enote oziroma zaposleni, ki ga določi predstojnik organa.
Ocenjevalnemu listu se predložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev za napredovanje. Dokazila morajo biti v pisni obliki.
Kot dokazila se štejejo potrdila o opravljenih izpitih ali drugih usposabljanjih, potrdila oziroma ocene, ki jih izda delodajalec in drugi dokumenti, s katerimi je mogoče dokazati izpolnjevani kriterij.
Dokazila mora predložiti zaposleni, razen dokazil, ki jih izda delodajalec.
Pisna dokazila se lahko za napredovanje uporabijo le enkrat.
18. člen
Predstojnik organa lahko imenuje posebno komisijo, ki oblikuje mnenje o izpolnjevanju pogojev za napredovanje.
V komisijo iz prejšnjega odstavka lahko svojega člana predlaga tudi reprezentativni sindikat na nivoju organa.
19. člen
O napredovanju odloča predstojnik organa.
Zaposlenemu, ki napreduje, se izda odločba, v kateri se določi plačilni razred oziroma količnik za določitev plače, ki ga je zaposleni pridobil z napredovanjem.
Odločba mora biti izdana v 30 dneh po roku, določenem v 16. členu tega pravilnika.
Zaposlenemu pripada plača v skladu z odločbo od prvega dne v naslednjem mesecu po izdaji odločbe.
20. člen
Zaposleni lahko zahteva varstvo svojih pravic v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
21. člen
Podatki o napredovanju se vodijo v osebni mapi zaposlenega.
22. člen
Ob prvi zaposlitvi se zaposlenega praviloma uvrsti v plačilni razred, v katerega je uvrščen količnik za določitev osnovne plače delovnega mesta, razen če izpolnjuje pogoje, določene za napredovanje v tem pravilniku za uvrstitev v višji plačilni razred, o čemer odloča pristojni organ ob sklenitvi delovnega razmerja.
Pripravnik se po končanem pripravništvu in opravljenem strokovnem izpitu uvrsti v plačilni razred, v katerega je uvrščen količnik za določitev osnovne plače delovnega mesta, za katero je sklenil delovno razmerje.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23. člen
Zaposleni je ob prvi razporeditvi v skladu z določili zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti ter tega pravilnika uvrščen v plačilni razred na podlagi:
– števila let dejanske delovne dobe, ki jo je dopolnil do uveljavitve tega pravilnika na delovnih mestih enake ali podobne zahtevnosti, kot je zahtevnost delovnega mesta, na katerega je zaposleni razporejen ob uveljavitvi tega pravilnika in
– ocene pristojnega organa o izpolnjevanju pogojev za napredovanje (v nadaljnjem besedilu: ocena).
Določitev plačilnega razreda se opravi na obrazcu št. 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
24. člen
Pri prvi razporeditvi se izpolnjevanje pogojev za napredovanje ne ugotavlja na način, določen v II. in III. poglavju tega pravilnika in ne dokazuje s pisnimi dokazili.
Pri prvi razporeditvi se ne uporabljajo določbe 4. člena tega pravilnika.
25. člen
Pristojni organ oceni izpolnjevanje posameznih pogojev na obrazcu št. 2 in upoštevaje doseženo število točk ugotovi, da zaposleni:
1. ne izpolnjuje pogojev za napredovanje (do vključno 0,5 točke),
2. delno izpolnjuje pogoje za napredovanje (od 1 do vključno 4,5 točke)
3. izpolnjuje pogoje za napredovanje (od 5 do vključno 9 točk),
4. izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje (od 9,5 do vključno 10 točk).
V primerih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka mora pristojni organ pisno utemeljiti razloge, ki dokazujejo, da zaposleni ne izpolnjuje posameznega pogoja, v primeru iz 4. točke prejšnjega odstavka pa razloge, ki dokazujejo, da zaposleni izpolnjuje vsak posamezen pogoj.
Pristojni organ mora zaposlenega na njegovo zahtevo seznaniti z oceno.
26. člen
Zaposleni, ki ne izpolnjuje pogojev za napredovanje (1. točka prvega odstavka 25. člena); se uvrsti v plačilni razred, v katerega je uvrščen količnik za določitev osnovne plače delovnega mesta, na katerega je zaposleni razporejen ob uveljavitvi tega pravilnika.
27. člen
Zaposleni, ki izpolnjuje pogoje za napredovanje (3. točka prvega odstavka 25. člena), se uvrsti v plačilni razred, ki bi ga lahko dosegel, če bi glede na število let dejanske delovne dobe napredoval vsaka tri leta.
Ne glede na število let delovne dobe zaposleni, ki izpolnjuje pogoje za napredovanje, pri prvi razporeditvi ne more biti uvrščen za več kot tri plačilne razrede višje od plačilnega razreda, v katerega je uvrščen količnik delovnega mesta.
28. člen
Zaposleni, ki delno izpolnjuje pogoje za napredovanje (2. točka prvega odstavka 25. člena), se uvrsti za en plačilni razred nižje od plačilnega razreda, ki bi ga lahko dosegel v skladu s prejšnjim členom tega pravilnika.
29. člen
Zaposleni, ki izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje (4. točka prvega odstavka 25. člena), se uvrsti za en plačilni razred višje od plačilnega razreda, ki bi ga lahko dosegel v skladu s prvim odstavkom 27. člena tega pravilnika, vendar ne v višji plačilni razred, kot ga je možno z napredovanjem doseči v skladu z zakonom. Na ta način ne more napredovati več kot 15% zaposlenih v organu, za katerega se uporablja ta pravilnik.
30. člen
Ne glede na omejitev števila plačilnih razredov za napredovanje, določeno v drugem odstavku 27. člena tega pravilnika, je lahko za štiri ali pet plačilnih razredov višje od plačilnega razreda, v katerega je uvrščen količnik delovnega mesta, uvrščen zaposleni, ki bi po prvem odstavku 27. člena tega pravilnika napredoval za več kot tri plačilne razrede, če:
– po oceni predstojnika uspešno opravlja naloge, ki so bistvenega pomena za delovanje organa. Na ta način ne more napredovati več kot 5% zaposlenih v organu, na katerega se nanaša ta pravilnik. V organu z manj kot 20 zaposlenimi lahko na ta način napreduje 1 zaposleni;
– bi glede na uvrstitev na podlagi 27. člena tega pravilnika prejel nižjo plačo, kot je znašala njegova povprečna plača za polni delovni čas v obdobju zadnjih treh mesecev pred uveljavitvijo tega pravilnika.
31. člen
Če je zaposleni pred uveljavitvijo tega pravilnika napredoval na bolj zahtevno delovno mesto, ki je uvrščeno v višjo tarifno skupino kot delovno mesto, na katerega je bil razporejen pred napredovanjem, pristojni organ ugotovi plačilni razred, na katerega bo zaposleni razvrščen na naslednji način:
– ugotovi se plačilni razred, ki bi ga lahko zaposleni dosegel na prejšnjem delovnem mestu upoštevaje oceno in delovno dobo v nižji tarifni skupini;
– ugotovi se plačilni razred, ki bi ga lahko zaposleni dosegel na novem delovnem mestu upoštevaje oceno in delovno dobo v višji tarifni skupini;
– na. podlagi ugotovitev iz prejšnjih dveh alinej se zaposlenega uvrsti v plačilni razred, ki je zanj ugodnejši.
32. člen
Za zaposlenega, ki ob uveljavitvi tega pravilnika še ni dopolnil treh let delovne dobe, se ob dopolnitvi treh let preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje na način, določen v prehodnih določbah tega pravilnika.
33. člen
Ne glede na določbo prve alinee 2. člena tega pravilnika lahko ob prvi razporeditvi v skladu z določili zakona in tega pravilnika napreduje zaposleni, ki je razporejen na delovno mesto, za katerega nima zahtevane stopnje strokovne izobrazbe, če ima na dan uveljavitve tega pravilnika najmanj 20 let delovne dobe, od tega najmanj 10 let na delovnih mestih enake ali podobne stopnje zahtevnosti.
Zaposleni, ki nima delovne dobe, določene v prvem odstavku tega člena, lahko napreduje pogojno, če z delodajalcem sklene pogodbo o izobraževanju, s katero se zaveže, da bo v času, določenem z vzgojno-izobraževalnim programom, pridobil ustrezno strokovno izobrazbo.
34. člen
Ne glede na določbo druge alinee 2. člena tega pravilnika v zvezi s predpisanimi delovnimi izkušnjami za delovno mesto lahko pri prvi razporeditvi napreduje zaposleni, ki ima opravljen magisterij ali doktorat.
35. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 131-1/94
Ljubljana, dne 1. junija 1994.
Miha Kozinc l. r.
Minister za pravosodje
Soglašam
Jožica Puhar l. r.
Ministrica za delo,
družino in socialne zadeve
Soglašam
Mitja Gaspari l. r.
Minister za finance
