Na podlagi drugega in tretjega odstavka 29. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/91-1) ter šestega odstavka 13. člena zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94), izdaja minister za šolstvo in Šport, v soglasju z ministrom za finance in ministrom za delo, družino in socialne zadeve

V skladu s tem pravilnikom napredujejo učitelji, vzgojitelji, pedagogi, psihologi, socialni delavci, specialni pedagogi in knjižničarji, zaposleni v osnovnem in srednjem izobraževanju (v nadaljnjem besedilu: zaposleni) v naziv mentor, svetovalec in svetnik.

V posamezni naziv lahko napredujejo zaposleni v osnovnem in srednjem izobraževanju, ki imajo strokovno izobrazbo, določeno z zakonom, oziroma jim zakon dovoljuje opravljanje vzgojnoizobraževalnega dela, so opravili strokovni izpit in izpolnjujejo posebne pogoje, določene s tem pravilnikom.
Naziv mentor in svetovalec se pri prvem in drugem napredovanju v naziv pridobita za dobo desetih let.
Tretje napredovanje v naziv mentor oziroma svetovalec ter napredovanje v naziv svetnik je časovno neomejeno.

V skladu s tem pravilnikom lahko napreduje ravnatelj oziroma drug poslovodni organ vzgojnoizobraževalnega zavoda.
V času opravljanja funkcije se ravnatelju oziroma drugemu poslovodnemu organu plača določi skladno z zakonom in drugimi predpisi, ki določajo oblikovanje plač direktorjev javnih zavodov.

O napredovanju v naziv po tem pravilniku odloči minister, pristojen za šolstvo in šport (v nadaljnjem besedilu: minister).
Odločba se izda v roku 30 dni od vložitve predloga.
Zaposleni pridobi pravico do naziva glede na rok vložitve predloga za napredovanje skladno s 6. členom tega pravilnika:
-s 1. decembrom, če je bil predlog za napredovanje vložen v prvem roku;.
-s 1. marcem, če je bil predlog za napredovanje vložen v drugem roku;
-s 1. julijem, če je bil predlog za napredovanje vložen v tretjem roku.

Napredovanje v naziv predlaga ravnatelj oziroma poslovodni organ vzgojnoizobraževalnega zavoda (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj) v soglasju z zaposlenim.
Napredovanje ravnatelja oziroma poslovodnega organa vzgojnoizobraževalnega zavoda v naziv predlaga predstojnik pristojne organizacijske enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport.

Predlagatelj ugotavlja izpolnjevanje pogojev za napredovanje zaposlenih trikrat letno. Predloge, za napredovanje vloži pri ministrstvu, pristojnem za šolstvo in šport (v nadaljnjem besedilu:' ministrstvo):
– v prvem roku v mesecu oktobru,
– v drugem roku v mesecu januarju in
– v tretjem roku v mesecu maju.
Če predlagatelj ne predlaga napredovanja v naziv za zaposlenega, ki izpolnjuje pogoje po tem pravilniku, v rokih iz prejšnjega odstavka, lahko zaposleni sam predlaga napredovanje do konca novembra, februarja oziroma junija.
Predlog za napredovanje, ki ni vložen v rokih iz prejšnjih dveh odstavkov, se obravnava na prvem naslednjem roku za vložitev predlogov.

Predlog za napredovanje se vloži na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika.
Predlagatelj mora k predlogu za napredovanje priložiti tudi oceno o delovni uspešnosti zaposlenega, seznam strokovnega izobraževanja zaposlenega, seznam dodatnega strokovnega dela, točkovanega v skladu z 18. členom tega pravilnika, in mnenje pristojnega strokovnega organa vzgojnoizobraževalnega zavoda k oceni o delovni uspešnosti zaposlenega.

Če zaposleni, ki vloži predlog za napredovanje sam, k predlogu ne predloži ocene o delovni uspešnosti ter mnenja pristojnega strokovnega organa vzgojnoizobraževalnega zavoda k tej oceni, zahteva ministrstvo od predlagatelja, da ju predloži v določenem roku.
Kolikor predlagatelj ne predloži zahtevanih dokazov v tem roku, odloči ministrstvo o predlogu na podlagi mnenja o delovni uspešnosti zaposlenega, ki ga pridobi od pristojnega strokovnega organa vzgojnoizobraževalnega zavoda.

V naziv mentor lahko napreduje zaposleni, ki:
– je zaposlen v vzgoji in izobraževanju najmanj 4 leta,
– je uspešen pri svojem delu,
– je uspešno končal programe strokovnega izobraževanja, ki so skupaj ovrednoteni z najmanj 8 točkami,
– je opravil različna dodatna strokovna dela, ovrednotena z najmanj 7 točkami.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko napreduje v naziv mentor zaposleni, ki je izpolnil 25 let delovne dobe v vzgoji in izobraževanju, če je uspešen pri svojem delu. Napredovanje v naziv mentor po tem odstavku je časovno neomejeno.

V naziv svetovalec lahko napreduje zaposleni, ki:
– je imel naziv mentor najmanj 5 let,
– je uspešen pri svojem delu,
– je uspešno končal programe strokovnega izobraževanja, ki so skupaj ovrednoteni z najmanj 7 točkami,
– je opravil različna dodatna strokovna dela, ovrednotena z najmanj 18 točkami, in je od tega zbral najmanj 9 točk za dodatna strokovna dela, navedena v b), c), č), d), e) ali f) razdelku 18. člena tega pravilnika.

Ne glede na določbo prejšnjega člena lahko v naziv svetovalec izjemoma napreduje zaposleni, ki:
– je zaposlen v vzgoji in izobraževanju najmanj 4 leta,
– je nadpovprečno uspešen pri svojem delu,
– je opravil različna dodatna strokovna dela in zbral najmanj 18 točk za dodatna strokovna dela, navedena v c), č), d), e) ali f) razdelku 18. člena tega pravilnika.

V naziv svetnik lahko napreduje zaposleni, ki:
– je imel naziv svetovalec najmanj 5 let,
– ima visoko strokovno izobrazbo,
– je uspešen pri svojem delu,
– je uspešno končal programe strokovnega izobraževanja, ki so skupaj ovrednoteni z najmanj 7 točkami,
– je opravil različna dodatna strokovna dela, ovrednotena z najmanj 38 točkami, in je od tega zbral najmanj 18 točk za dodatna strokovna dela, navedena v c), č). d), e) ali f) razdelku 18. člena tega pravilnika.

Ne glede na določbo prejšnjega člena lahko v naziv svetnik izjemoma napreduje zaposleni, ki:
– ima visoko strokovno izobrazbo,
– je zaposlen v vzgoji in izobraževanju najmanj 8 let,
– je nadpovprečno uspešen pri svojem delu,
– je opravil različna dodatna strokovna dela in zbral najmanj 38 točk za dodatna strokovna dela, navedena v c), č), d), e) ali f) razdelku 18. člena tega pravilnika.

Posamezni uspešno končani programi strokovnega izobraževanja in opravljena dodatna strokovna dela se za napredovanje v naziv lahko točkujejo in uveljavijo le enkrat.
Zaposleni, ki je pridobil naziv, lahko pri naslednjem napredovanju uveljavlja programe strokovnega izobraževanja in dodatna strokovna dela, ki jih je opravil po vložitvi predloga za napredovanje, na podlagi katerega je pridobil naziv.

Za eno leto zaposlitve v vzgoji in izobraževanju se šteje dvanajst mesecev zaposlitve ne glede na trajanje delovnega časa zaposlenega.
V dobo zaposlitve iz prvega odstavka tega člena se všteva tudi doba opravljanja vzgojnoizobraževalnega dela v socialnovarstvenih zavodih za usposabljanje otrok z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju.
V dobo zaposlitve se ne všteva čas pripravništva ter čas odsotnosti zaposlenega z dela zaradi bolezni, izobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja ali drugih vzrokov v nepretrganem trajanju, daljšem od šest -mesecev, razen zaradi strokovnega izpopolnjevanja, na katerega je zaposlenega napotil delodajalec.

Delovna uspešnost po tem pravilniku se ocenjuje na podlagi uspešnosti:
– dela z učenci oziroma drugimi udeleženci izobraževanja in usposabljanja,
– sodelovanja s starši,
– sodelovanja in timskega dela z drugimi zaposlenimi,
– uporabe strokovnega znanja, pridobljenega z izobraževanjem,
– drugega dela, ki je posebnost stroke oziroma delovnega mesta.
Pogoj delovne uspešnosti zaposlenega ni izpolnjen, če od dneva dokončnosti odločbe o izrečenem disciplinskem ukrepu še ni minilo eno leto.

Za strokovno izobraževanje po tem pravilniku se šteje organizirano izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje po programih, ki jih izbere in ovrednoti Programski svet za strokovno izobraževanje in usposabljanje na način in po postopku, ki ga določi minister.

Dodatno strokovno delo zaposlenih, povezano z vzgojno-izobraževalnim delom v zavodu, se vrednoti in točkuje glede na obseg, trajanje in zahtevnost:
a) z eno točko:
– enoletno mentorstvo za vsake tri učence ali druge udeležence izobraževanja in usposabljanja oziroma za vsake tri športne ekipe, ki so dobile priznanje na tekmovanju izven zavoda, ali enoletno mentorstvo zboru, komorni skupini, orkestru oziroma drugi podobni skupini, ki je dobila priznanje na takem tekmovanju,
– pet hospitacij za tri ali več študentov ali učencev (vzorni nastop),
– mentorstvo petim študentom za pripravo za nastop,
– enotedensko mentorstvo za vsakih pet študentov oziroma učencev na pedagoški oziroma andragoški praksi,
– pet nastopov za starše ali sodelavce (praktična predstavitev pouka),
– priprava in izvedba treh pedagoških delavnic za sodelavce v zavodu,
– tri predavanja za učiteljski oziroma vzgojiteljski zbor,
– dva nastopa za strokovni aktiv izven zavoda,
– avtorstvo učila ali didaktičnega pripomočka, ki ga potrdi ustrezni strokovni organ zavoda,
– enoletno vodenje strokovnega aktiva v zavodu,
– priprava treh tematskih razstav, odprtih za javnost,
– priprava ene javne prireditve v kraju,
– organizacija raziskovalnega tabora in aktivno sodelovanje na taboru,
– organizacija enega tekmovanja na lokalni ravni' med učenci najmanj petih zavodov in aktivno sodelovanje na takem tekmovanju,
– organizacija enega strokovnega posveta ali seminarja z aktivnim sodelovanjem,
– strokovno delo v ocenjevalnih komisijah ali žirijah na treh- tekmovanjih;
 
b. z dvema točkama:
– mentorstvo oziroma korepetitorstvo za vsake tri učence in druge udeležence izobraževanja ter usposabljanja oziroma za vsako športno ekipo, zbor, komorno skupino, orkester ali drugo skupino, ki se uvrsti na prva tri mesta na tekmovanju na državni ravni,
– enoletno mentorstvo pripravniku ali pedagoškemu oziroma drugemu strokovnemu delavcu začetniku,
– mentorstvo petim učencem ali drugim udeležencem izobraževanja in usposabljanja v okviru izven šolskih raziskovalnih projektov (npr. Znanost mladini),
– tri koreografije oziroma kompozicija treh vaj za učence glasbenih in baletnih šol za javne nastope,
– obdobje enega mandata vodenja strokovnega društva, kluba ali sekcije izven zavoda, ki se navezuje na vzgojno-izobraževalno delo z učenci in drugimi udeleženci izobraževanja in usposabljanja,
– obdobje enega mandata dela v komisiji za strokovne izpite v vzgoji in izobraževanju,
– obdobje enega mandata strokovnega dela v Republiški maturitetni komisiji oziroma v Republiški predmetni komisiji,
– enoletno vodenje strokovnega aktiva izven zavoda,
– eno predavanje ali izvedba pedagoške delavnice na organiziranem strokovnem izobraževanju ali strokovnem posvetu pedagoških ali drugih strokovnih delavcev izven zavoda,
– organizacija enega tekmovanja na državni ravni med učenci zavodov in aktivno sodelovanje na takem tekmovanju,
– en prevod in objava strokovnega članka,
– ena strokovna recenzija, objavljena v javnem glasilu,
– prva objava strokovnega članka v strokovnem časopisu ali pedagoški reviji,
– recenzija v postopku potrjevanja učbenika ali delovnega zvezka;
 
c) s tremi točkami:
– priprava ali sodelovanje pri pripravi predloga učnega programa ali učnega načrta za sprejem na strokovnem svetu Republike Slovenije, pristojnem za vzgojo in izobraževanje,
– referat na državnem kongresu ali konferenci,
– prva objava raziskovalne naloge,
– soavtorstvo priročnika, delovnega zvezka ali učnega pripomočka, potrjenega v skladu s predpisi,
– enoletno razvojno-raziskovalno in drugo strokovno delo v povezavi z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo in šport, višjo ali visoko šolo, ki izobražuje kadre za področje šolstva, in drugimi vzgojno-izobraževalnimi zavodi, Pedagoškim inštitutom, Andragoškim centrom Republike Slovenije ali drugimi raziskovalnimi zavodi,
– obdobje enega mandata sodelovanja v strokovnem svetu Republike Slovenije, pristojnem za vzgojo in izobraževanje;
 
č) s štirimi točkami:
– mentorstvo ali korepetitorstvo za vsakega učenca ali drugega udeleženca izobraževanja ter usposabljanja oziroma za vsako športno ekipo, zbor, komorno skupino, orkester ali drugo skupino, ki dobi priznanje na tekmovanju na mednarodni ravni;
– referat na mednarodnem kongresu ali konferenci,
– vrhunski dosežek zaposlenega,, dosežen na mednarodni ravni,
– objavljen prevod učbenika;
 
d) s petimi točkami:
– avtorstvo priročnika, delovnega zvezka in učnega pripomočka, ki je bil potrjen v skladu s predpisi,
– soavtorstvo učbenika,
– obdobje enega mandata vodenja strokovnega sveta Republike Slovenije, pristojnega za vzgojo in izobraževanje;
 
e) z osmimi točkami:
– avtorstvo učbenika, ki je bil potrjen v skladu s predpisi in obsega do sto strani;
 
f) z desetimi točkami:
– avtorstvo učbenika, ki je bil potrjen v skladu s predpisi in obsega nad sto strani.

Zahteve zaposlenih, ki so bile vložene do uveljavitve tega pravilnika, se obravnavajo po določilih pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (Uradni list RS, št. 39/92 in 54/93), razen če so določila tega pravilnika zanje ugodnejša.
Zaposleni, ki so vložili zahteve za napredovanje pred uveljavitvijo tega pravilnika, pridobijo naziv z dnem 23. 4. 1994, razen tistih, ki napredujejo v naziv na podlagi 20. člena pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (Uradni list RS, št. 39/92 in 54/93), ki pridobijo naziv z dnem 8. 8. 1992.

Zaposleni, ki so pridobili naziv pred uveljavitvijo tega pravilnika o napredovanju, obdržijo naziv do izteka obdobja, za katerega jim je bil podeljen. Ponovno lahko napredujejo v skladu s tem pravilnikom.
Ne glede na določbo 14. člena se lahko zaposlenemu ob prvem napredovanju po določbah 11. in 13. člena tega pravilnika upoštevajo opravljeni programi strokovnega izobraževanja in dodatna strokovna dela, opravljena do uveljavitve tega pravilnika.
Pedagog, psiholog, socialni delavec, specialni pedagog in knjižničar, ki je do 23. 4. 1994 dopolnil najmanj 15 let dela v vzgoji in izobraževanju, lahko napreduje v naziv svetnik ne glede na določbo prve alinee 12. člena tega pravilnika do 31. 12. 1994.

V letu 1994 lahko ne glede na roke, določene v 6. členu tega pravilnika, predlagatelj oziroma zaposleni vložita predlog za napredovanje do 31. 12. 1994.
Če predlagatelj najkasneje v enem mesecu od izpolnitve pogojev za napredovanje po tem pravilniku ne predlaga napredovanja, lahko zaposleni sam predlaga napredovanje.
Z odločbo, izdano na podlagi predloga za napredovanje, vloženega skladno s prvim odstavkom tega člena, se pridobi pravica do naziva šestdeseti dan po vložitvi predloga za napredovanje.
Zaposleni, ki lahko prvič napreduje v naziv po tem pravilniku, pridobi pravico do naziva z dnem 23. 4. 1994, če je izpolnil pogoje za napredovanje do uveljavitve zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94) in je predlog za napredovanje vložen v roku iz prvega odstavka tega člena.

V postopku za napredovanje v naziv se v času do 31. avgusta 1994 ne ugotavlja izpolnjevanja pogoja uspešno končanih programov izobraževanja, določenega v tretji alineji 9. in 10. člena ter v četrti alineji 12. člena tega pravilnika. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen.
V času od 1. septembra 1994 do 31. avgusta 1997 se šteje, da je zaposleni pogoj iz prejšnjega odstavka izpolnil, če je v posameznem obdobju uspešno končal programe strokovnega izobraževanja, ki so skupaj ovrednoteni z naslednjim številom točk:
– v času od 1. 9. 1994 do.31. 8. 1995 z najmanj 3 točkami,
– v času od 1..9. 1995 do 31. 8. 1996 z najmanj 5 točkami,
– v času od 1. 9. 1996 do 31. 8. 1997 z najmanj 7 točkami za naziv svetovalec in svetnik ter z najmanj 8 točkami za naziv mentor.

Do določitve načina in postopka za izbiro in vrednotenje programov za izobraževanje, spopolnjevanje in usposabljanje v skladu s 17. členom tega pravilnika se uporablja način in postopek, ki ga določa pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (Uradni list RS, št. 39/92, 42/92 in 54/93).

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (Uradni list RS, št. 39/92 in 54/93), razen določb 14., 15., 16., 17. in 20. člena.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.