Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, in Uradni list RS, št. 26/90) in 19. člena statuta občine Kočevje (Uradni list RS, št. 18/91, 53/93 in 21/94), je Skupščina občine Kočevje na 8. seji vseh treh zborov, dne 16. 11. 1993 sprejela

S tem odlokom se, ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Kočevje, sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za ureditveno območje P7/S7 naselja Kočevska Reka, ki jih je izdelal Matjaž Accetto dipl. inž. arh., ARCH d.o.o. Ljubljana, pod št. proj. 19/47-93.

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo: Tekstualni del:
1. Besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih
2. Predhodni pogoji in soglasja pristojnih organizacij in skupnosti
3. Posebne strokovne podlage Grafični del:
0. Povzetek usmeritev in opredelitev iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Kočevje
1. Raba planskih površin in ureditveno območje M 1:2500
2. Obstoječa raba M 1:1000
3. Namenska raba površin M 1:1000
4. Regulacijska karta M 1:1000
5. Prometna ureditev M 1:1000
6. Zelene strukture M 1:1000
7. Komunalna infrastruktura M 1:1000

S tem odlokom se za posege v prostor na območju naselja Kočevska Reka določajo:
– merila in pogoji glede vrste posegov v prostor;
– merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč;
– merila in pogoji glede oblikovanja posegov v prostor;
– merila in pogoji za prometno in komunalno urejanje;
– merila in pogoji za varovanje naravne in kulturne dediščine;
– merila in pogoji za varovanje okolja;
Pogoji so določeni za celotno obravnavano območje in za posamezne funkcionalne enote.

Skupna merila se nanašajo na posege v prostor:
– za katere mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje in
– za katere lokacijsko dovoljenje ni potrebno, ampak zadošča priglasitev upravnemu organu.

Meja območja, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji, prične v točki, ki leži na severnem robu križišča ceste Kočevska Reka – Kočevje z dovozno cesto, ki pelje k hlevom, (rob parcele 717-2) in je oddaljena 17m od ceste K.R.-K. Meja poteka vzporedno z dovozno cesto ob parcelah 717-2, 778-1, 779, 780, 781, 782, 783, 785, 786, 787, 788, 789. Ob parceli 790 se obrne, prečka poljsko pot – parcela 3227 in teče po parceli 805, 828-1, kjer se obrne in prečka parcele 829-2, 830-1, 830-2, 831-2, 832-2, 833-2, 834-2, 835-2, 836-2, 837-2, 838-2, 839-2, kjer se. obrne, prečka staro pot – parcela 3228-2, teče po parceli 840-1, kjer se 36m od severnega robu obvozne ceste obrne in teče vzporedno z njo po parcelah 842, 844-1, 844-2, 845, 846, 847, 848, 849, 850, 851, 852, 853, 854, kjer se obrne proti severu, teče vzporedno s cesto po parcelah 855, 856, 857, 858, 859, 861, 862, prečka cesto v Koče, prečka parcele 1215-1, 1212-2, 1212-1, kjer se obrne proti jugu, prečka cesto v Gotenico – parcela 3232-1, teče po parceli 1219, prečka parcele 1301, 1302, 1310, 1311, 1312, 1313, prečka staro poljsko pot in parcele 1346, 1347, 1349, 1350, 1351, 1352-2, 1353-2, 1354-2, 1355, prečka pot in parcele 1412, 1413, 1414, 1415, 1416, se obrne, ter prečka 1421, 1437, 50, 53, 1437, pot 3226, 92-1, 106, 105, 104, 108, pot 3237, 102, 174, 175-2, pot 3252, 176, 177, 169-3, 169-1, 169-2, 108-2, pot 3239-1, 214, 213, 212-1, 211, 210, 209, 143, 197, 198, 199-1, 199-2, 200, 201, 202, 204, 205, 3, 4, 5, 372, 371. Tukaj se meja priključi južnemu robu ceste Kočevska Reka Kočevje – parcela 3224-1, ter teče vzporedno ob cesti do vzhodnega roba pokopališča, prečka cesto in teče ob pokopališču do točke, ki je 100m oddaljena od severnega roba cestišča. Tu se pravokotno obrne in teče 55 m daleč, kjer se pravokotno obrne in teče proti zahodni stranici pokopališča do cestišča, kjer se obrne proti SZ, teče ob severnem robu ceste ob parcelah 697, 698, 701-1, 702, kjer se obrne in teče do točke, ki je oddaljena 55m od ceste, se obrne in prečka parcele 703, 704, 705, 706, 707, 708, 709, 710, 711, 712, 713, kjer se obrne proti cesti, se v točki, ki je 17m oddaljena od severnega roba ceste, obrne in prečka parcele 714, 715, 716, 717-1, kjer se priključi v izhodiščno točko.

Po tem odloku se ureja območje Kočevske Reke, ki ga konstituirajo naslednje funkcionalne enote:
A. območje centralnih dejavnosti – jedro naselja -strnjena starovaška obcestna zazidava, z območjem nove cerkve z župniščem, za katerega je bil že izveden interni arhitektonski natečaj;
B. območje kulturno izobraževalnih dejavnosti;
C. območje športno rekreacijskih dejavnosti;
D. območje poslovno turističnih dejavnosti, za katerega je predpisana izvedba javnega ali internega arhitektonskega natečaja;
E. območja stanovanjskih dejavnosti;
F. območje servisnih in gospodarskih dejavnosti; K. območje kmetijskih dejavnosti;
Z. območje parkovnih in zelenih površin; P. območje pokopališča;

Poseg v prostor mora biti skladen z usmeritvami, ki jih za to območje predpisujejo planski akti, ter merila in pogoji po tem odloku:
– na območjih, kjer je predvidena izdelava prostorsko arhitektonskih natečajev, so do njihove izdelave dovoljeni le posegi v zvezi s komunalnim urejanjem, redna vzdrževalna dela na obstoječih objektih, spremembe namembnosti rabe objekta in posegi, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje;
-na vseh ostalih zemljiščih znotraj ureditvenega območja naselja Kočevska Reka se upoštevajo pogoji in merila tega odloka. Skladnost posameznega posega in določitev pogojev se opredeli v lokacijskem postopku na podlagi lokacijske dokumentacije.

Vsi posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente prikazane na regulacijskih kartah (Karte št. 3,4,5,6). V teh prostorskih ureditvenih pogojih so uporabljeni naslednji elementi regulacije in označevanja:
– meja območja urejanja;
– regulacijska linija;
– gradbena linija;
– gradbena meja;
– vertikalni gabarit;
– fasada vosi ceste – poudarek;
– obveznost zasaditve oziroma ohranitve visoke vegetacije;
– oznaka funkcionalne enote naselja (A; B; C;...);
– oznaka cestnega odseka naselja (Cl; C2; C3;...); Pomeni teh regulacijskih elementov so: Regulacijska linija je meja predvidene površine v javni rabi.
Gradbena linija je črta, na katero morajo biti ali že so z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih na tej črti. Dovoljeni so le manjši zamiki fasade -(delov fasade) od gradbene linije.
Gradbena meja je meja, ki je novograjeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo, ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost.
Fasada v osi ceste – poudarek – je del objekta, na katerem mora biti oblikovan kvaliteten poudarek zaradi pogleda vzdolž cestne osi.
Obveznost zasaditve (oziroma ohranitve) visoke vegetacije zavezuje zasebnega in javnega investitorja, da ob prvem poseganju v funkcionalno enoto predvideno vegetacijo zasadi, oziroma, da jo ob vsakem posegu ohranja.
Funkcionalna enota (A; B; C;...) je površina za predvideno eno ali več gradbenih parcel ali parcel drugačne rabe. Gradbena parcela je "stavbno zemljišče" v smislu zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, 18/84) in se po zakonu sestoji iz "stavbišča" in "funkcionalnega zemljišča". Na funkcionalni enoti veljajo v načelu ista določila in se na njeno površino nanašajo tudi eventualni indeksi izrabe.
Cestni odsek (C1; C2; C3;...) je površina namenjena prometu. Ta površina ne predstavlja vedno površine v javni rabi, lahko gre le za interno cesto, peš pasažo, ali dostop.

A. V območju centralnih dejavnosti z mešano namensko rabo: stanovanja, trgovina, gostinstvo in poslovne dejavnosti je dovoljeno:
– novogradnja v prostorskih vrzelih na lokacijah starih izginulih objektov;
– dopolnilna gradnja, ki zaključuje prostorsko sekvenco vaške ulice (vrata, loggia pri gostišču, trg);
– nadomestna gradnja na mestu obstoječih garaž;
– prenove starih objektov le znotraj gradbene lupine;
– dopolnilna gradnja (mansardna okna);
– gradnja objektov cestne in komunalne infrastrukture;
– gradnja pomožnih in začasnih objektov;
– sprememba namembnosti rabe objektov;
– v območju nove "stare" cerkve je dovoljeno;
– novogradnje cerkve in župnišča na starih lokacijah;
– urejanje parkovnih in spominskih obeležij;
– urejanje parkirnih mest.
B. V kulturno izobraževalnem območju je dovoljeno:
– prenova stare šole in dopolnilna gradnja ob stari šoli;
– prenova in prizidava kulturnega doma;
– urejanje parkovnih površin.
C. V športno rekreacijskem območju je dovoljeno;
– gradnja športnih in rekreacijskih objektov in naprav, spremljajočih objektov in ureditev površin za športne in rekreativne prireditve;
– v prostoru "Runde" ni dovoljeno asfaltiranje športnih površin;
– urejanje parkovnih površin.
D. V poslovno turističnem območju je dovoljena:
– novogradnja v okviru stavbnih linij;
– dopolnilna gradnja;
– prenove, nadzidave in prizidave k obstoječim objektom;
– urejanje parkovnih površin;
– gradnja objektov cestne in komunalne infrastrukture;
– gradnja pomožnih in začasnih objektov;
– sprememba namembnosti rabe objektov.
E. V stanovanjskih območjih, pozidanih s prostostoječimi stanovanjskimi hišami, je dovoljena novogradnja in dopolnilna gradnja istovrstnih stanovanjskih, dopolnilnih in pomožnih objektov:
– novogradnje;
– prenove, nadzidave in prizidave na funkcionalnem zemljišču;
– garaže v okviru stanovanjskih objektov;
– urejene odprte površine;
– drvarnice, vrtne ute, rastlinjaki, dimniki, sončni kolektorji, vetrolovi in zunanja stopnišča na funkcionalnem zemljišču;
– vertikalni gabariti ne smejo presegati višine etažnosti P + M.
F. V območju z mešano servisno in proizvodno namembnostjo je dovoljeno:
– dopolnilna gradnja;
– prenove, nadzidave in prizidave k obstoječim objektom;
– gradnja obrtnih delavnic, prostostoječih ali v povezavi s stanovanjskimi objekti, ki zaradi svojega značaja potrebujejo posebne prostorske pogoje;
– gradnja objektov cestne in komunalne infrastrukture;
– gradnja pomožnih in začasnih objektov;
– sprememba namembnosti rabe objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti.
G. V območju s kmetijsko namembnostjo je dovoljeno:
– dopolnilna gradnja za potrebe izobraževanja in veterinarsko postajo;
– prenove, nadzidave in prizidave k obstoječim objektom;
– gradnja objektov cestne in komunalne infrastrukture;
– gradnja spremljajočih, pomožnih in začasnih objektov;
– sprememba namembnosti rabe objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti;
Novozgrajeni objekti in dejavnosti ne smejo povzročati prekomernih motenj v okolju.
Na geološko dvomljivih območjih se mora predhodno pridobiti hidrogeološko mnenje.

Velikost gradbene parcele mora biti prilagojena velikosti in namembnosti objekta ter oblikovanosti zemljišča.
Omogočati mora zadovoljitev vseh spremljajočih potreb osnovne dejavnosti pod naslednjimi pogoji:
– velikost gradbene parcele za enodružinsko stanovanjsko hišo praviloma ne sme odstopati od velikosti istovrstnih parcel v okolici in ne sme biti manjša od 1000 m2;
– za objekte, namenjene kmetijski proizvodnji in malemu gospodarstvu (delavnicam) se velikost parcele določi glede na namembnost objekta tako, da se z odmiki zagotovi tudi možnost kasnejšega širjenja;
– širina funkcionalnega zemljišča okoli novih kmetijskih in gospodarskih objektov naj bo 5 m ali minimalno 2.5 m;
– širina dovozov naj znaša 5 m ali minimalno 3.5 m;
– širina funkcionalnega zemljišča okoli individualnih stanovanjskih objektov naj bo minimalno 2.5 m;
– širina funkcionalnih zemljišč okoli vrstnih stanovanjskih hiš naj bo minimalno 3.5 m;
– funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta, ter oblikovanost zemljišča, in bo natančno določeno v lokacijski dokumentaciji.

Varovane robove v naselju, ki so označeni v grafičnih prikazih, je treba varovati tako, da preko njih ni dopustna gradnja objektov. V območju varovanih pogledov, ki so označeni v grafičnih prikazih, niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrile kvalitetne poglede na objekte, dominante ali dolge poglede na okolico, tako vzdolžne kot prečne na "vaško ulico".

Pri določanju vertikalnega in horizontalnega gabarita novih objektov ali pomožnih objektov, je treba poleg predpisanih dopustnih gabaritov za posamezne vrste objektov, upoštevati tudi gabarite starega naselja oziroma sosedstva, tako da novi objekti ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma sosedstva.

Pri nadomestni gradnji je dopustna ohranitev dela obstoječega objekta, tako da se ohranjeni del in novi objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. Za objekte etnološke in umetnostne dediščine nadomestna gradnja ni dopustna.

Novogradnje, prenove, nadzidave, prizidave in drugi posegi v prostor naj vzdržujejo obstoječo oblikovno identiteto in homogenost območja ter upoštevajo strokovne osnove za izdelavo PUP za naselje Kočevska Reka. Obvezna je prilagoditev:
– dvojnosti stavbnih tipov, "zidanega – hiše na ulico", ki formira obcestne strukture in "lesenega – skednja", ki asociira na stare gospodarske skednje v notranjosti vaškega prostora;
– izrabi funkcionalnega zemljišča;
– odmiku od meja in objektov;
– višini in gradbeni liniji in gradbeni meji;
– naklonu streh in smerem slemen, ki so pravokotni na topografijo;
– fasadam z elementi in barvo;
– ureditvi odprtega prostora in izvedbi ograj, zelenih v smeri "parcelnih delcev", ter lesenih v pravokotni smeri na zelene ograje;
Ne glede na določila prejšnjega odstavka so možni oblikovalski kontrasti v primerih:
– kadar gre za vzpostavitev simbolne razpoznavnosti vizualno izpostavljene lokacije;
– kadar gre za začasni objekt.

Merila za oblikovanje objektov in naprav veljajo tudi za začasne objekte, pomožne objekte in naprave, namenjene turistični ponudbi ali prireditvam, proslavam in podobnem, ter za vse ostale posege v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje. Dovoljenje za postavitev začasnega objekta se izda za določeno obdobje z možnostjo podaljšanja oziroma do sprejetja prostorsko izvedbenega načrta in obveznostjo odstranitve.

Strehe morajo biti v naklonu 40° do 45°, sleme naj poteka po daljši stranici, smer slemena je postavljena pravokotno na plastnice terena. Strešine morajo imeti enoten naklon. Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja:
– horizontalni gabariti: maksimalna površina etaže 120 m2; postavitev objekta znotraj ali na linije gradbenih mej, ki so izrisane v grafičnih prilogah;
– vertikalni gabariti: največ K+P+M, kolenčni zid visok do 1.5 m;
– streha: dvokapnica nad osnovnim tlorisom.
Za oblikovanje poslovnih, trgovskih in družbenih objektov velja:
– horizontalni in vertikalni gabariti se morajo zgledovati po stavbnih masah obstoječih objektov v neposredni okolici loka novih objektov;
– strehe: dvokapnica nad osnovnim tlorisom; Za oblikovanje gospodarskih objektov velja:
– horizontalni gabariti: približanje velikostim starih gospodarskih poslopij – skednjem, nasploh je stremeti k drobnejši urbani zrnatosti;
postavitev objekta znotraj ali na linije gradbenih mej, ki so izrisane v grafičnih prilogah;
– vertikalni gabariti: največ VP+M, kolenčni zid visok do 1.5 m;
– streha: dvokapnica nad osnovnim tlorisom.

Pomožni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Pomožni objekti kot prizidki morajo biti izvedeni tako, da je streha izvedena v enakem naklonu in enaki kritini, kot jo ima osnovni objekt. Postavljanje kioskov in prodajnih prikolic ni dovoljeno. Ograje v naselju, ki potekajo pravokotno na vaško ulico in ograje, ki omejujejo obstoječe gospodarske objekte, morajo biti zelene in ne višje od 1.6 m. Ograje izven grajenega prostora morajo biti lesene in ne višje od 0.8 m. Oblikovanje naj se zgleduje po tradicionalnih primerih ograjevanja parcel z značilnimi vertikalnimi in horizontalnimi elementi.

Pri objektih "tipa na ulico" so fasade vključno z zatrepom izvedene v ometu, s kamnito oblogo v pritličju do višine l m. Fasade in zatrepi novih stanovanjskih objektov na mestu starih lokacij izginulih gospodarskih poslopij, so v večini obloženi v lesu, razmerje omet – les naj bo v razmerju do 1:2, delitev mora biti izvedena horizontalno. Gospodarska poslopja naj bodo izvedena kompletno v oblogi iz lesa.
Balkoni na objektih "tipa na ulico" niso dovoljeni. Dovoljeno je odpiranje strešin na način večjih enojnih transeptov ali dvokapnih frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha. Celotna dolžina frčad ne sme presegati 1/3 dolžine strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe.
Balkoni na objektih "tipa skedenj" so dovoljeni plitki do 1.2 m na čelnih in v kombinaciji z vzdolžnimi fasadami objektov. Dopustni so le v nadstropju oziroma mansardni etaži in lahko potekajo po celotni fasadi. Napušči so manjših dimenzij do globine 0.5 m, konstrukcijski elementi /lege/ so vidni, tekstura obložnih elementov je vertikalna.

Strehe so lahko krite z opečno kritino naravne barve, zaželena je izbira lesenih kritin od naravno klanih strešnih desk, do materialov, ki so po velikosti in teksturi sorodni deskam. Obloge iz keramike, fasadne opeke, umetnih snovi, ter zasteklitve s steklenimi zidaki niso dovoljene.

Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, veljajo enaki pogoji in merila za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
Dozidave in nadzidave se morajo skladati s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta. Prizidki z ravnimi strehami niso dovoljeni.
Pri vzdrževalnih delih, adaptacijah, rekonstrukcijah, dozidavah, nadzidavah in spremembah namembnosti objektov krajevno značilne arhitekture, je treba ohranjati ornamente, značilne rizalite, značilne gradbene materiale, detajle, razporeditve odprtin in njihova razmerja in naklon strešin. Prilagajati se je treba razmerjem fasad in razmerjem stavbne mase.

Napisi in reklame ne smejo presegati nivo strešne kapi objektov. Na objektih naravne in kulturne dediščine reklame niso dopustne. Reklame in napisi v celotnem grajenem okolju naj bodo postavljeni pravokotno na smer glavne vaške ulice.

Ceste imajo varovalni pas v širini 10 m za lokalno cesto. Posegi v varovalnem pasu so dovoljeni le s soglasjem upravljalca ceste. Vse lokalne ulične povezave so široke min. 6 m. Stara vaška ulica je široka 12 m, ob njej je enostransko vzdolžno parkiranje, ki se zaključuje z novim angleškim križiščem na zahodni strani in z novo spomeniško plastiko na vzhodni strani naselja pred gričem s cerkvijo.
Naselje ima po dve avtobusni postajališči in parkirišča za avtomobile in turistične avtobuse. Avtobusna postajališča morajo imeti označene in osvetljene prehode čez cesto. Prehodi čez cesto morajo biti izvedeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi.
V naselju in ob njem so speljane utrjene peš poti in povezovalne sprehajalne poti.
Obstoječe pokopališče ima predvideno širitev, ki je vključena v mejo ureditvenega območja.

Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira promet in morajo biti v soglasju z upravljalcem ceste.

Za območje naselja se dogradi fekalno kanalizacijski sistem s priključitvijo na primarni zbiralnik do ČN Kočevska Reka.
Meteorne vode se morajo kontrolirano odvajati.
Vse novogradnje, obnove, prizidave in nadzidave morajo imeti urejeno odvodnjavanje odpadnih vod v javno kanalizacijo.
Ko bo v območju zgrajena javna kanalizacija je obvezna priključitev vseh objektov. Priključitev mora biti izvedena' pod pogoji upravljalca.

Za novogradnje, prenove, nadzidave in prizidave je predvidena priključitev na nizkonapetostno električno omrežje. Priključitev je možna pod pogoji elektroenergetskega soglasja.

Primarno PTT omrežje je zgrajeno. Gradnje objektov v bližini tras morajo biti izvedene skladno s PTT soglasjem.
Zgrajeno TK omrežje pokriva obstoječe potrebe po TK priključkih, v primeru večjih potreb po novih TK priključkih bo potrebno izdelati projekt omrežja, ki ga mora izdelati za tovrstna dela registrirana delovna organizacija s predhodno pridobljeno projektno nalogo.

V naselju Kočevska Reka je obvezno zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov na centralno deponijo. Odpadki se zbirajo v tipizirane smetnjake. Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje. Odjemna mesta za kosovni odpad in steklenovino naj bodo v bližini trgovin ali parkirnih površin. Odjemna mesta za odpadke na pokopališču morajo biti urejena v sklopu ograje – zidu pokopališča, vendar ne na vidno izpostavljeni lokaciji.

Na območju z urejenim javnim vodovodnim omrežjem se morajo vse novogradnje nanj priključiti v skladu s pogoji upravljalca. Za začasno oskrbo je dovoljena gradnja kapnice oziroma lokalnih zajetij. V naselju mora biti zagotovljena zadostna količina požarne vode.

Pri projektiranju, gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju objektov morajo biti upoštevani požarnovarnostni pogoji glede odmikov med objekti, ki znašajo pri načrtovanih objektih minimalno 10 m in maksimalno 30 m.

Dostopi morajo biti urejeni tako, da je omogočen prihod z urgentnimi vozili (gasilci, reševalci) neposredno s ceste ali s sosednjih dvorišč.

Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno in kulturno dediščino, niso dopustni.
Za vsak poseg je potrebno soglasje Ljubljanskega Regionalnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, še zlasti pa je obvezno upoštevati pogoje in smernice pri posegih ob objektih, ki so sestavni deli obcestne zazidave starega vaškega jedra.
Na objektih kulturne dediščine, postavitve televizijskih anten, sončnih zbiralnikov in reklam, niso dopustne.

A. naravna dediščina:
V funkcionalni enoti A veljajo merila in pogoji varovanja za naslednje objekte in območja:
– lipa in divji kostanj med hišami št. 34, 36;
– trije divji kostanji ob zahodni strani hiše št. 14;
– trije divji kostanji pred bivšo gostilno št. 12;
– petnajst divjih kostanjev in stari oreh v parku bivše cerkve;
V funkcionalni enoti P veljajo merila in pogoji varovanja za naslednje objekte in območja:
– šest drevoredno zasajenih pacipres in dvanajst posameznih pacipres ob grobiščih;
– lipa ob zahodnem vogalu pokopališkega zidu;
B. kulturna dediščina:
V funkcionalni enoti A veljajo merila in pogoji varovanja za naslednje objekte in območja:
značilno obcestno zasnovano naselje z nekdanjo dominanto v glavni osi in dokaj ohranjeno gradbeno linijo – varnostni režim II. stopnje;
– nadomestna gradnja cerkve sv. Janeza Krstnika na lokaciji stare porušene cerkve;
V funkcionalni enoti K veljajo merila in pogoji varovanja za naslednje objekte in območja:
– za lokacijo kapele sv. Frančiška na križišču cest pri hlevih velja IV. varstveni režim.

Pri postavitvi nove lokacije vzgojnovarstvene ustanove na jugovzhodni del naselja, so bili upoštevani poleg funkcionalnih tudi elementi varovanja okolja pred prekomernimi nivoji hrupa. Pri rekonstrukciji in gradnji šole je obvezno zavarovati vhodni prostor pred pločnikom s cestiščem, s protihrupnim in varovalnim zidom. Cestna fasada šole mora biti zastekljena s troslojnim termopanom.

Celotno naselje Kočevska Reka se ogreva s pomočjo vročevoda iz prostora Žage, ki mora imeti ustrezne filtre v dimniku, katerega črnina dima ne bo prekoračevala maksimalno dopustnih nivojev škodljivih snovi v zraku. Iz prostora Žage v naselje Kočevske Reke teče vročevod delno nadzemno. Zaradi neokrnjenih pogledov na naravo, je potrebno dolgoročno prestaviti nadzemni vod pod zemljo.

Zgrajena kanalizacija s čistilno napravo je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja bodočim objektom oziroma vselitvi prvega stanovalca.

V naselju mora biti povečana skrb za čisto okolje, predvsem pa:
– okolica objektov mora biti primerno urejena;
– smetnjaki morajo biti postavljeni na skritih mestih; na dan odvoza naj se ti postavijo na mesto odvzema;
– če pristojni upravni organ ugotovi, da utegne predviden poseg povzročiti prekomerne motnje v okolju, lahko zahteva dodatne analize, pri adaptacijah in obnovah pa po potrebi predhodno sanacijo.

Sestavni del tega odloka so grafične priloge s prikazom con in območij ter tekstualni del prostorsko ureditvenih pogojev. Celotna dokumentacija je na vpogled pri:
– Oddelku za gospodarstvo, odsek za urbanizem in urejanje prostora občine Kočevje;
– Krajevni skupnosti Kočevska Reka;

Nadzor nad izvajanjem v odloku opredeljenih pogojev in meril opravljajo občinske inšpekcijske službe občine Kočevje.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.