V skladu s 112. in 114. členom zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) sklepajo pogodbene stranke:
Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje trgovine
in
Združenje delodajalcev Slovenije-Sekcija za trgovino kot predstavniki delodajalcev
in
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Sindikat delavcev trgovine Slovenije
in
Konfederacija sindikatov 90 Slovenije Sindikat delavcev trgovine
kot predstavniki delojemalcev
KOLEKTIVNO POGODBO
dejavnosti trgovine Slovenije
Veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja:
A. Krajevno:
Za območje Republike Slovenije.
B. Stvarno:
Za vse trgovce, ki opravljajo trgovinsko dejavnost v skladu z zakonom o trgovini.
Kolektivna pogodba velja tudi za tiste trgovce, ki niso člani Gospodarske zbornice Slovenije, če pri njih zaposleni delavci trajno opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
C. Osebno:
Za vse delavce, zaposlene pri trgovcih, članih GZS-Združenja trgovine in delavce, zaposlene pri organizacijah oziroma delodajalcih s področja gospodarstva, ki niso člani GZS-Združenja trgovine, če trajno opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili ne veljajo določbe 35. do 48. člena in tarifne priloge, druge določbe pa veljajo, če ni njihova uporaba izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.
Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi.
Izraz "delavci" v tej pogodbi pomeni zaposlene, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.
D. Časovno:
Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do 31. 12. 1995.
Ta pogodba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Vsaka stranka lahko kolektivno pogodbo pisno odpove tri mesece pred potekom roka njene veljavnosti. Če kolektivna pogodba v tem roku ni odpovedana, se podaljša vsako leto za eno leto.
Tarifna priloga, ki je sestavni del te pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb 35. do 48. člena te pogodbe, velja do 31. 12. 1994. Tarifna priloga se sprejme vsako leto najkasneje do 30. 11. za naslednje leto. Če se ne sprejme v tem roku, se veljavnost tarifne priloge podaljša za naslednje leto.
1. Pravice in obveznosti organizacije oziroma delodajalca in delavcev
1. člen
Razvrstitev delovnih mest
Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, in sicer:
I. enostavna delovna mesta,
II. manj zahtevna delovna mesta,
III. srednje zahtevna delovna mesta,
IV. zahtevna delovna mesta,
V. bolj zahtevna delovna mesta,
VI. zelo zahtevna delovna mesta,
VII. visoko zahtevna delovna mesta,
VIII. najbolj zahtevna delovna mesta,
IX. izjemno pomembna, najbolj zahtevna delovna mesta.
Organizacija oziroma delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest oziroma njegovih spremembah in dopolnitvah pridobiti in obravnavati mnenje sindikatov in se do tega mnenja pisno opredeliti.
Tipična delovna mesta oziroma tipični poklici po posameznih tarifnih razredih so podrobno opredeljeni v posebni prilogi, ki je sestavni del pogodbe.
2. člen
Posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja
Delovne izkušnje se lahko določijo kot poseben pogoj za sklenitev delovnega razmerja, če so glede na zahtevano strokovno izobrazbo, znanje in zmožnosti potrebne zaradi vrste, zahtevnosti in odgovornosti dela.
Zahtevane delovne izkušnje lahko znašajo do 5 let.
3. člen
Objava delovnega mesta
V objavi oziroma razpisu delovnega mesta je potrebno navesti:
– čas, za katerega se sklepa delovno razmerje,
– posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja,
– rok za prijavo kandidata,
– rok, v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri.
– način prijave.
Kandidat, ki ni bil izbran, ima v roku, določenem za ugovor, pravico do vpogleda v podatke, ki so bili z objavo zahtevani kot pogoj in na podlagi katerih je bila opravljena izbira.
4. člen
Organi, ki odločajo o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in opravijo izbiro med kandidati
Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme poslovodni organ.
Izbiro med kandidati opravi poslovodni organ ali organ, določen s splošnim aktom organizacije oziroma delodajalec.
5. člen
Prenos pooblastil
Poslovodni organ lahko prenese posamično pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v organizacijah z več kot 50 zaposlenimi delavci.
Vsa pooblastila za odločanje o vseh pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev (splošno pooblastilo), katerih lahko odloča poslovodni organ, se lahko prenesejo na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, če ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj, praviloma s kadrovskega področja.
Pred prenosom pooblastil iz 2. odstavka tega člena je poslovodni organ dolžan zahtevati mnenje sindikatov v zvezi s prenosom pooblastila.
6. člen
Pogodba o zaposlitvi
S pogodbo o zaposlitvi delavec in organizacija oziroma delodajalec uredita naslednja vprašanja:
– sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,
– delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni in plačilni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno,
– poskusno delo (če se zahteva),
– pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),
– kraj opravljanja dela,
– delovni čas, odmori, počitki in dopust,
– ukrepe za posebno varstvo delavcev,
– zaščitna delovna sredstva,
– izobraževanje,
– osnovna plača, dodatki in nadomestila,
– način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, akord, premije, ocenjevanje,...),
– način spremembe pogodbe,
– druge pravice in obveznosti organizacije oziroma delodajalca in delavca.
Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnina, odmena,...).
Delavca je potrebno pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
Organizacija oziroma delodajalec mora te kolektivne pogodbe hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.
Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, organizacija oziroma delodajalec pa mu tega ne sme odreči.
7. člen
Poskusno delo
Organ, ki odloči o sprejemu delavca v delovno razmerje, lahko določi poskusno delo in način spremljanja poskusnega dela ter sprejme oceno o uspešnosti poskusnega dela. Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi.
Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pisno odpoved.
Trajanje poskusnega dela za posamezna delovna mesta znaša:
– za delovna mesta I. do III. skupine največ en mesec,
– za delovna mesta IV. skupine največ dva meseca,
– za delovna mesta V. skupine največ tri mesece,
– za delovna mesta VI., VIL, VIII. in IX. skupine največ šest mesecev.
Med poskusnim delom spremlja delavca tričlanska komisija, ki jo za vsak primer posebej imenuje poslovodni organ. Člani te komisije morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot delavec, ki je na poskusnem delu in ga ocenjujejo.
Komisija mora oceniti uspešnost poskusnega dela pred potekom poskusnega dela s pisno oceno, ki se vroči delavcu in organu, ki odloča o uspešnosti in neuspešnosti poskusnega dela.
8. člen
Pripravništvo
Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače;
– za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,
– za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,
– za dela VII. stopnje strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.
Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela VII. stopnje najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.
Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (VII. stopnja).
Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor.
V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
Pripravniško dobo lahko skrajša poslovodni organ na predlog mentorja.
Strokovni izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal.
Pripravništva hi potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju ob delu ali iz dela dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.
Delavcu, ki se je ob delu ali iz dela izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba skrajša za čas trajanja splošnega dela pripravniškega programa, opraviti pa mora le posebni del pripravniškega izpita.
Organizacija oziroma delodajalec pripravnika takoj po nastopu dela seznani z obveznostmi v času pripravništva, zlasti:
– da se mora udeležiti vseh programov in oblik usposabljanja,
– da mora opravljati vse naloge, ki mu jih odredi mentor,
– da vodi dnevnik o svojem delu.
Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico opravljati v roku, ki, ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.
Zaradi priprave in opravljanja strokovnega izpita ima pripravnik pravico do odsotnosti z dela dveh delovnih dni ob nadomestilu osebnega dohodka.
9. člen
Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek, ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela (23. člen zakona 6 delovnih razmerjih)
Poslovodni organ lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu za obdobje najmanj 30 dni delavčeve prisotnosti na delu.
Poslovodni organ opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o ugotovitvah poslovodnega organa. O tem razgovoru se vodi zapisnik.
Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen.
O začetku postopka mora biti obveščen tudi sindikat.
Delavec ima pravico do vpogleda v strokovno dokumentacijo, na podlagi katere se je začel postopek.
V času poskusnega dela in pripravništva postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti ni mogoče voditi.
Postopek je javen.
Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki nima zahtevanega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, izreče organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom.
Organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom, ne sme izreči delavcu sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.
Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim, oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor na organ, ki odloča o pravicah delavcev na drugi stopnji.
10. člen
Razporejanje delavcev
Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnosti v primeru:
– višje sile (naravnih ali drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje),
– reševanja človeških življenj in zdravja,
– nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa v organizaciji,
– nenadne krajše odsotnosti drugega delavca.
– okvare delovnih naprav in obratov,
– izpada energije,
– nenadnega povečanja obsega dela, ki ga lahko podjetje opravi v določenem roku le s povečanim številom delavcev v delu delovnega procesa,
– če delavec začasno na svojem mestu nima dela.
V primeru nenadne krajše odsotnosti drugega delavca, okvare delovnih naprav in obratov, izpada energije in v primeru, če delavec začasno na svojem mestu nima dela, traja začasna razporeditev toliko časa, dokler trajajo takšne okoliščine, v primeru nenadnega povečanega obsega dela pa največ 1 mesec.
Delavec prejme v vseh primerih razporeditev, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim oziroma ko je razporejen na nižje vrednotena dela in naloge, enako plačo, kot jo prejema na svojem delovnem mestu, oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.
Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
– če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,
– če traja pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot tri ure, matere delavke z otrokom do treh let starosti pa, če pot traja več kot eno uro.
V primerih, naštetih v drugi alinei četrtega odstavka, je organizacija oziroma delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.
Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnost šolanja otrok (osnovno in srednje šolstvo).
O vseh primerih začasnega razporejanja odloča poslovodni organ. Ugovor zoper sklep poslovodnega organa ne zadrži izvršitve sklepa.
11. člen
Prevzem na delo v drugo organizacijo
Delavec je lahko prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k delodajalcu (15. člen zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja) pod naslednjimi pogoji:
– da se v organizaciji ukine določena dejavnost v celoti in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila,
– da druga organizacija oziroma delodajalec vse delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev,
– da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve.
Pogodbo o prevzemu delavcev na delo skleneta organa upravljanja v obeh organizacijah oziroma pri delodajalcih na podlagi predhodnega mnenja sindikata, katerega član je delavec.
12. člen
Delo na domu
Medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu se uredijo med delavcem in organizacijo oziroma delodajalcem s pogodbo o zaposlitvi.
Delavec, ki dela na domu, ima enake upravljalske pravice kot delavci, ki delajo v organizaciji oziroma pri delodajalcu.
Organizacija oziroma delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.
Organizacija oziroma delodajalec sta dolžna zagotavljati varne delovne razmere in varno delovno okolje ter nadzorovati varnost pri delu.
V času trajanja delovnega razmerja delavca brez njegove privolitve ni mogoče razporediti na delo na domu.
13. člen
Določanje in reševanje presežnih delavcev
Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.
Poleg primerov, ki jih določa zakon, lahko delovno razmerje preneha samo z njegovim soglasjem tudi delavcu, katerega zakonec je z dokončnim sklepom v drugi organizaciji oziroma pri drugem delodajalcu določen kot presežek.
Presežek delavcev je začasen ali trajen.
Delavci, ki so določeni kot začasni presežek, morajo biti o tem obveščeni najkasneje 3 dni pred uveljavitvijo ukrepov.
Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan predložiti sindikatu podjetja dokumentacijo za odločanje o začasnih presežkih najkasneje 7 dni pred sprejemom odločitev.
Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan obvestiti sindikat podjetja o razlogih za trajno prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kategorijah delavcev ter o roku, v katerem bo prenehala potreba po njihovem delu, najkasneje 45 dni pred nastopom teh dejstev.
Program reševanja trajnih presežnih delavcev se sestoji iz:
a) ukrepov za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev,
b) seznama nepotrebnih delavcev,
c) ukrepov in kriterijev za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja.
Sindikat sodeluje pri pripravi programa iz prejšnjega odstavka s stališči, mnenji in predlogi.
Kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev se ovrednotijo z naslednjim številom točk:
Število točk
1. Strokovna izobrazba oziroma usposobljenost za delo
Delavec ima:
a) zahtevano izobrazbo oziroma usposobljenost 30
b) eno stopnjo nižjo izobrazbo oziroma usposobljenost od zahtevane 20
c) dve stopnji nižjo izobrazbo oziroma usposobljenost od zahtevane 10
d) več kot dve stopnji nižjo izobrazbo oziroma usposobljenost od
zahtevane 5
2. Delovne izkušnje za delo, ki ga delavec opravlja,
a) ima zahtevane delovne izkušnje 5
b) nima zahtevanih delovnih izkušenj 0
3. Delovna uspešnost delavca
a) nadpovprečna 40
b) povprečna 20
c) podpovprečna 0
4. Dosežena delovna doba
a) nad 1 leto 3
b) nad 5 let 10
c) nad 15 let 15
d) nad 25 let 20
5. Zdravstveno stanje vrednotimo
na podlagi verodostojnih zdravniških potrdil ali odločb ZPIZ:
– delavec ima kronično ali ponavljajoče se obolenje 10
– slabše zdravstveno stanje delavca zaradi posledic poškodb pri delu
in poklicne bolezni 30
6. Socialno stanje
– delavec, ki neguje otroka, starša ali zakonca s telesnimi hibami
oziroma motnjami 20
– zaposlen samo eden izmed zakoncev oziroma samohranilcev 20
– število nepreskrbljenih otrok: za vsakega otroka po 5
– delavec, ki opravlja obrtno dejavnost kot postranski poklic
(popoldanska obrt), ali delavec, ki je lastnik kmetijskih
obdelovalnih površin nad 4 ha -30
– delavec, katerega zakonec opravlja obrtno dejavnost kot postranski
poklic ali je
lastnik kmetijskih obdelovalnih površin nad 4 ha – 30
– delavec, ki je družabnik v zasebnem ali mešanem podjetju -30
V primeru trajnih presežkov se upoštevajo vsi kriteriji iz prejšnjega odstavka. V primeru, da katerega od kriterijev ni mogoče definirati, se ga ne upošteva. V primeru začasnih presežkov in v primerih iz 36. a člena zakona o delovnih razmerjih se ne upošteva kriterij iz 5. točke.
Če več presežnih delavcev doseže enako število točk, se dodatno uporabijo naslednja merila:
Temeljno merilo za ohranitev zaposlitve je delovna uspešnost. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost.
Merilo delovne uspešnosti je mogoče uporabiti pri določanju presežnih delavcev le, če so vnaprej določena merila za ugotavljanje delovne uspešnosti.
V primeru enake delovne uspešnosti delavcev je naslednje korekcijsko merilo za ohranitev zaposlitve upoštevanje strokovne izobrazbe delavca oziroma usposobljenost za delo (v primeru enake delovne uspešnosti delovno mesto obdrži tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oziroma usposobljenost).
Naslednje merilo je upoštevanje delovnih izkušenj. Upošteva se v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe delavcev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki delovni uspešnosti in izobrazbi).
Naslednje merilo je upoštevanje delovne dobe. Ta se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe in delovnih izkušenj. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo (ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah).
Naslednje merilo je upoštevanje zdravstvenega stanja delavca (ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi). Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delu v organizaciji oziroma pri delodajalcu.
Kot končno merilo se upošteva socialno stanje; upošteva se, če imajo delavci iste kategorije enako delovno uspešnost, strokovno izobrazbo, izkušnje, delovno dobo in zdravstveno stanje. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem, pri ugotavljanju socialnega stanja pa se upošteva predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, opravljanje obrtne dejavnosti kot postranskega poklica, opravljanje kmetijske dejavnosti, lastništvo oziroma solastništvo zasebnih in mešanih podjetij.
Sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov izda poslovodni organ oziroma delodajalec. Sklep mora biti izdan v pisni obliki, vsebovati mora obrazložen razlog za prenehanje delovnega razmerja.
Organizacija oziroma delodajalec je dolžan izplačevati delavcu v času šestmesečnega odpovednega roka nadomestilo osebnega dohodka v višini, kot ga določa kolektivna pogodba oziroma splošni akt, najmanj pa v višini zajamčenega nadomestila osebnega dohodka. Organizacija oziroma delodajalec mora delavca obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
Program reševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.
Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka.
14. člen
Arbitražna komisija v postopku reševanja presežkov
Če organ upravljanja oziroma delodajalec sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v 8 dneh od dneva, ko mu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pred arbitražno komisijo.
Arbitražno komisijo sestavlja enako število članov, ki jih predlaga vsaka stran, in predsednik, ki ga imenujeta obe strani sporazumno.
Če sindikat v roku, določenem v prvem odstavku, ne sproži postopka pred arbitražno komisijo, je program dokončen.
Če je sindikat sprožil postopek pred arbitražno komisijo, je program dokončen, ko arbitražna komisija tako odloči.
Če se arbitražna komisija ne more konstituirati, ker posamezna stranka ni imenovala svojega arbitra, imenuje arbitra na predlog stranke sodišče za delovne spore z območja, na katerem je sedež organizacije oziroma delodajalca.
15. člen
Delovni čas
1. Tedenski delovni čas
Tedenski delovni čas znaša največ 40 ur. Delovni čas v tednu je razporejen najmanj na 5 delovnih dni.
2. Delovni čas, krajši od polnega delovnega časa Delavec, ki je sklenil delovno razmerje z delovnim časom, krajšim od polnega, ima enake upravljalske pravice kot delavec, ki je sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom.
Če delavka dela s krajšim delovnim časom, ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavko in organizacijo oziroma delodajalcem.
Če eden izmed staršev z otrokom do sedemnajstega meseca starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in poslovodnim organom.
Skrajšanje delovnega časa se lahko določi v skladu z merili iz kolektivne pogodbe oziroma splošnega akta podjetja.
3. Delo prek polnega delovnega časa
Poslovodni organ oziroma od njega pooblaščeni delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi lahko odloči, da morajo delavci delati prek polnega delovnega časa v vseh izjemnih, nujnih ali nepredvidenih primerih, določenih v zakonu o delovnih razmerjih in drugih zakonih in v naslednjih primerih:
– kadar je zaradi odločitev državnih organov ali intervencijskih predpisov in razmer na trgu potrebno opraviti naloge v določenem roku in je nespoštovanje rokov sankcionirano ali bi v organizaciji oziroma pri delodajalcu zaradi neizvršenih nalog nastala velika gmotna škoda,
– kadar je potrebno opraviti nujna dela nenadno odsotnega delavca in dela ni mogoče odložiti.
Delo prek polnega delovnega časa v tem členu je posebni delovni pogoj, na podlagi katerega ima delavec pravico do posebnega dodatka.
Delo prek polnega delovnega časa lahko traja največ 8 ur na teden ali 20 ur na mesec oziroma 180 ur na leto.
Dela prek polnega delovnega časa se ne sme naložiti delavcem, ki jim je po zakonu to prepovedano.
Za delo prek polnega delovnega časa po 26. členu je potrebno predhodno soglasje delavca v naslednjih primerih:
– za delavke med nosečnostjo,
– za matere s predšolskimi otroki.
Organ upravljanja oziroma od njega pooblaščeni delavec spremlja in ocenjuje podatke o izkoriščenosti delovnega časa in potrebo po uvedbi dela prek polnega delovnega časa.
16. člen
Merila za nočno delo
Nočno delo se lahko uvede, če so poleg pogojev, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi o varstvu pri delu, izpolnjeni še naslednji pogoji:
– daljši letni dopust,
– zagotovljen počitek,
– periodični zdravstveni pregledi.
Nočnega dela žensk, kljub izpolnjenim kriterijem iz prvega odstavka, ni mogoče uvesti v primerih, ki jih določa zakon, ter v naslednjih primerih:
– ko gre- za težja fizična oziroma zdravju škodljiva dela,
– ko je mogoče nočno delo opraviti z moško delovno silo,
– če proizvodne zmogljivosti v dnevnem delovnem času niso polno izkoriščene oziroma če delo ni ustrezno organizirano.
Sindikat ima kadarkoli pravico spremljati izpolnjevanje in izvajanje pogojev o uvedbi nočnega dela.
V primeru kršitev iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko sindikat zahteva od poslovodnega organa oziroma delodajalca takojšnjo ustavitev nočnega dela, če pa njegova zahteva ni upoštevana, lahko zahteva ukrepanje inšpekcije dela.
17. člen
Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom in brez nadomestila osebnega dohodka
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem dni v letu zaradi:
– lastne poroke 3 dni
– poroke otroka 2 dni
– rojstva otroka 2 dni
– smrti zakonca ali otrok 3 dni
– smrti staršev 2 dni
– smrti bratov, sester, starih staršev in zakončevih staršev 1 dan
– selitve družine iz kraja v kraj 3 dni
– selitve družine v istem kraju 2 dni
– elementarnih nesreč do 5 dni
Delavcu se mora omogočiti odsotnost zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških organih republike in lokalnih skupnostih.
Delavcu lahko poslovodni organ odobri plačan ali neplačan dopust v drugih izjemnih primerih.
Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:
– neodložljivih osebnih opravkov,
– zasebnega potovanja,
– nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna, – popravila hiše oziroma stanovanja – zdravljenja na lastne stroške
Poslovodni Organ oziroma delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.
Prostovoljni krvodajalci imajo pravico do dveh zaporednih prostih delovnih dni vsakokrat, ko dajo kri.
18. člen
Razporejanje delavca invalida in delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo
Organizacija oziroma delodajalec mora razporediti delavca – invalida oziroma delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo na ustrezno delovno mesto v petnajstih dneh po dokončnosti odločbe zavoda, s katero je ugotovljena invalidnost oziroma zmanjšana delovna zmožnost delavca.
Dokler organizacija oziroma delodajalec ne zagotovi delavcu iz prvega odstavka drugega ustreznega dela, mu mora izplačevati nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo v višini 80% osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo, razen v primeru, če je nadomestilo, odmerjeno v skladu z zakonom, ugodnejše.
19. člen
Letni dopust
Letni dopust traja najmanj 20 delovnih dni. Pri delavcih, ki delajo 6 dni na teden, traja letni dopust 4 dni več. Sobote se v tem primeru štejejo v letni dopust.
Delavec, ki v koledarskem letu ne izpolni pogoja 6 mesecev nepretrgane delovne dobe, ima pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, in sicer za vsak dopolnjen mesec 1/12 letnega dopusta, odmerjenega po osnovah in merilih iz te pogodbe.
Pri določanju dolžine letnega dopusta se upoštevajo naslednji kriteriji:
a) delovna doba, in sicer
od 5 – 10 let 2 dni
nad 10 – 15 let 3 dni
nad 15 – 20 let 5 dni
nad 20 – 25 let 8 dni
nad 25 let 12 dni
b) delovni pogoji,
c) zahtevnost dela,
d) prispevek delavca,
e) zdravstveno stanje delavca,
f) socialne razmere delavca.
Kriteriji iz točke b) do f) se opredelijo v podjetniški kolektivni pogodbi.
Plan izrabe (razpored) letnega dopusta v določeni organizacijski enoti določi vodja ob upoštevanju potreb delovnega procesa, vendar tako, da le-ta tudi v času dopustov ne bo bistveno moten.
Pri razporejanju letnih dopustov se v okviru možnosti upoštevajo predlogi in želje delavcev.
Delavec ima pravico do trikrat po en dan dopusta izkoristiti na tisti dan, ki ga sam določi. O izrabi tega dopusta mora obvestiti organizacijo oziroma delodajalca 3 delovne dni pred izrabo.
Letni dopust se prekine, če delavec med njegovo izrabo zboli. Po prenehanju razlogov za odsotnost zaradi bolezni delavec praviloma nadaljuje z izrabo letnega dopusta, v soglasju z neposrednim vodjem pa ga lahko izrabi tudi kasneje.
20. člen
Oblike motivacije delavcev
O pravicah delavca, ki s svojim delom izjemno prispeva k povečanju produktivnosti ali kako drugače prispeva k povečanju dobička, odloča poslovodni organ ali delodajalec na osnovi vnaprej določenih kriterijev in meril, ki morajo biti opredeljeni v podjetniških kolektivnih pogodbah ali drugih aktih v podjetju oziroma pri delodajalcu.
21. člen
Disciplinski postopek
Disciplinsko komisijo imenuje organ upravljanja oziroma delodajalec. Za organizacije oziroma delodajalce, ki zaposlujejo do 20 delavcev, se imenuje disciplinska komisija skladno z določili splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.
Disciplinski postopek se začne tudi na zahtevo delavcev, ki vodijo in organizirajo delovni proces (npr.: obratovodje, vodje sektorjev, poslovodje itd.).
Postopek, v katerem delodajalec odloča o disciplinski odgovornosti delavca, je enak postopku pred disciplinskim organom v organizaciji.
O ugovoru zoper odločbo disciplinskega organa prve stopnje odloča organ, ki odloča o ugovoru iz 9. člena te pogodbe.
22. člen
Organ, ki odloča o pravicah delavcev na drugi stopnji
O pravicah delavcev odloča na drugi stopnji organ upravljanja ali organ, določen s statutom oziroma sklepom organa upravljanja.
V organizacijah oziroma pri delodajalcih z manj kot 50 delavci sprejemajo odločitve iz prvega odstavka tega člena vsi delavci oziroma organ, določen s statutom oziroma drugim splošnim aktom.
23. člen
Odškodnina
O odškodninski odgovornosti delavca odloča organ, ki na prvi stopnji odloča o disciplinski odgovornosti delavca za hujšo kršitev delovne obveznosti.
Kadar delavec pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, višine škode pa ni mogoče natančno ugotoviti ali bi ugotavljanje povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina lahko odmeri v pavšalnem znesku v višini povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred povzročitvijo škode.
Odškodnino v pavšalnem znesku odmeri organ, ki odloča o disciplinski odgovornosti na prvi stopnji.
Če je bilo dejanje storjeno iz hude malomarnosti se lahko višina odškodnine zmanjša oziroma delavec oprosti plačila odškodnine, če je oprostitev primerna glede na gmotno stanje delavca in njegov odnos do dela.
V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je organizacija oziroma delodajalec delavcu dolžan izplačati odškodnino v višini najmanj 6 povprečnih mesečnih plač delavca v zadnjih treh mesecih dela.
Primeri škodnih dogodkov se določijo s podjetniško kolektivno pogodbo oziroma s splošnim aktom.
24. člen
Dolžina odpovednega roka
Odpovedni rok znaša v primeru, da delavec pisno izjavi, da želi, da mu preneha delovno razmerje:
1. za delavce I., II. in III. skupine – en mesec,
2. za delavce IV. in V. skupine – dva meseca,
3. za delavce VI., VII., VIII. in IX. skupine – tri mesece.
V času odpovednega roka ima delavec pravico do 12 ur odsotnosti z dela na mesec zaradi iskanja nove zaposlitve.
Odsotnost iz predhodnega odstavka lahko delavec izrabi po urah v dogovoru s poslovodnim organom oziroma delodajalcem.
25. člen
Varstvo pri delu
Zaradi zagotovitve minimalnih standardov za varno delo sta organizacija oziroma delodajalec in delavec poleg pravic in obveznosti, ki so opredeljene v veljavni zakonodaji, dolžna spoštovati določila te kolektivne pogodbe o varstvu pri delu.
Organizacije oziroma delodajalci imajo predvsem naslednje obveznosti s področja varstva pri delu:
– prilagoditi morajo delo posameznemu delavcu, posebno z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta, z izbiro sredstev za delo, z izbiro delovnih in tehnoloških postopkov ter z odpravljanjem monotonosti dela, vsiljenega ritma in zmanjšanjem škodljivih vplivov na zdravje delavca,
– prilagajati morajo delo tehničnemu napredku in spoznanjem stroke doma in v svetu,
– zamenjati morajo nevarne z nenevarnimi ali manj nevarnimi oziroma manj škodljivimi delovnimi (tehnološkimi) postopki, sredstvi za delo, materiali in energetskimi viri,
– razvijati morajo usklajeno politiko varstva pri delu, vključno s tehnologijo, organizacijo dela, socialnimi odnosi in vplivi delovnega okolja,
– posvetovati se morajo z delavci oziroma njihovimi zastopniki o vprašanjih varnega dela pri razvoju in uvajanju novih tehnologij.
Vsi ukrepi, ki so v zvezi z varnostjo in varovanjem zdravja delavcev pri delu, so strošek organizacije oziroma delodajalca.
Vsak delavec je dolžan skrbeti za lastno varnost in zdravje v skladu s svojo usposobljenostjo, pisnimi ter ustnimi navodili delodajalca.
Delavec mora biti pred razporeditvijo na delovno mesto seznanjen z ukrepi, predpisanimi za varstvo pri delu in v zvezi z delom, ki ga bo opravljal, ter z organiziranjem. in izvajanjem varstva pri delu. Delavec mora biti seznanjen z vsemi nevarnostmi pri delu ter s pravicami in obveznostmi v zvezi z varstvom pri delu in delovnimi pogoji.
Delavec ima pravico odkloniti delo, če mu grozi nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso izvedeni predpisani varstveni ukrepi.
26. člen
Izobraževanje
Delavci imajo pravico, da se izobražujejo v svojem interesu ali v interesu organizacije oziroma delodajalca, organizacija oziroma delodajalec pa ima pravico, da delavce napoti na izobraževanje.
Delavec se je dolžan izobraževati, če ga organizacija oziroma delodajalec napoti na izobraževanje.
Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot bi delal.
Če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa (izobraževanje ob delu) pripada delavcu do:
– treh delovnih dni za vsak izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,
– pet delovnih dni za vsak izpit na višji in visoki stopnji izobraževanja,
– deset delovnih dni za zaključni izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,.
– petnajst delovnih dni za diplomo na višji ali visoki šoli,
– deset delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,
– petindvajset delovnih dni za magistrski izpit,
– petintrideset delovnih dni za doktorat.
Obseg delovnega časa, namenjenega za izobraževanje, se določi glede na dolžino in vrsto izobraževanja s pogodbo.
Delavcu, ki se izobražuje v interesu organizacije oziroma delodajalca in delavcu, ki je na izobraževanje napoten, pripada povračilo stroškov, povezanih z izobraževanjem:
– prevoz,
– kotizacija, šolnina,
– stroški prehrane,
– stroški bivanja,
– stroški za učne pripomočke, razen, če organizacija oziroma delodajalec sama krije stroške, povezane z izobraževanjem.
Določila 3. in 6. odstavka veljajo za delavce, ki so napoteni na izobraževanje in za delavce, ki se izobražujejo v interesu organizacije oziroma delodajalca.
Organizacija oziroma delodajalec mora delavce, ki jih je napotil na izobraževanje, razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo takoj po končanem izobraževanju, delavce, ki so se izobraževali v interesu organizacije oziroma delodajalca, pa v času, določenem s pogodbo.
Če organizacija oziroma delodajalec ne izpolni obveznosti iz pogodbe o izobraževanju, je delavec prost svojih obveznosti iz te pogodbe. Če delavec ne izpolni svojih obveznosti iz pogodbe, je dolžan delodajalcu oziroma organizaciji povrniti vse stroške izobraževanja.
Medsebojne pravice in obveznosti delavca, ki se izobražuje, in organizacije oziroma delodajalca se uredijo s posebno pogodbo.
27. člen
Učenci in študenti na praksi
Organizacija oziroma delodajalec zagotavlja učencem in študentom na praksi (obvezni, počitniški):
– plačilo za opravljeno delo v skladu z določili te kolektivne pogodbe,
– seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom, in ustrezna zaščitna sredstva,
– zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu,
– prehrano med delom,
– ustrezno mentorstvo in uvajanje v delo.
28. člen
Obveščanje delavcev
Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan obveščati delavce o:
– večletnih in letnih planih organizacije oziroma delodajalca,
– pomembnejših poslovnih in razvojnih odločitvah, ki vplivajo na ekonomski in socialni položaj delavcev,
– doseženih letnih in medletnih poslovnih rezultatih,
– osnutkih oziroma predlogih splošnih aktov in sklepov, s katerimi se v skladu s kolektivno pogodbo na splošno urejajo določena vprašanja s področja delovnih razmerij in plač, pa tudi druga vprašanja, pomembna za. delavce.
O vprašanjih iz 1., 2. in 4. alinee se delavci obvestijo pred sprejemom odločitev, o poslovanju pa po preteku vsakega obračunskega obdobja.
Obveščanje o vprašanjih iz prvega odstavka je v organizacijah oziroma pri delodajalcih, ki zaposlujejo več kot 200 delavcev, pisno, v manjših organizacijah pa ustno ali pisno.
Dolžnosti obveščanja ni, če gre za poslovno tajnost. Za delavca, ki je zadolžen za obveščanje, se smiselno uporabljajo določbe tretjega odstavka 4. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja.
29. člen
Položaj delegata v delavskem svetu mešanega podjetja
Delegat v delavskem svetu mešanega podjetja ima glede odločanja ter pogojev za opravljanje dela v delavskem svetu enake pravice in položaj kot delegat v delavskem svetu družbenega podjetja.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi za predstavnika delavcev v organu upravljanja in člane organa, ki predstavlja delavce.
30. člen
Pogoji za delovanje sindikata
S kolektivno pogodbo se ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikatov, da v skladu s svojo vlogo in nalogami delujejo v organizaciji oziroma pri delodajalcu, dajejo pobude, predloge, stališča in zahteve pristojnim organom. Delovanja sindikatov ni mogoče omejiti z_odločitvami organov organizacije oziroma delodajalca.
31. člen
Direktor, pooblaščeni delavci in strokovne službe so dolžni zagotoviti sindikatom podatke o vseh vprašanjih, o katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni delavci in ki se nanašajo na socialno-ekonomski in delovni položaj ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz dela in iz delovnega razmerja.
Direktor in strokovne službe so dolžne v skladu z zakonom zagotoviti sindikatom sodelovanje v vseh postopkih odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega razmerja.
Sindikatom se vročajo vabila z gradivi za seje vseh organov organizacije oziroma delodajalca, ki obravnavajo vprašanja iz prvega odstavka in se jim omogoča sodelovanje na teh sejah.
Pristojni organi organizacije so dolžni pred sprejemom odločitev o gmotnih in socialnih pravicah obravnavati mnenja in predloge sindikata in se do njih opredeliti pred sprejemom dokončne odločitve.
32. člen
Za delo sindikatov mora biti zagotovljena sindikalnim zaupnikom najmanj:
– ena plačana ura letno na vsakega delavca v organizaciji oziroma pri delodajalcu, vendar ne manj kot 50 ur letno, za opravljanje sindikalnih funkcij in za sodelovanje pri delu organov sindikatov izven organizacije oziroma delodajalca. V organizacijah oziroma pri delodajalcih, ki se ukvarjajo s trgovino na drobno, se lahko število plačanih ur poveča do 15% glede na število in prostorsko porazdelitev prodajaln. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikalnih central (združenj) in v organih sindikatov dejavnosti. Ne glede na število sindikalnih zaupnikov skupno število plačanih ur za njihovo sindikalno delo (to je za delo vseh zaupnikov skupaj) ne sme biti manjše, kot je število delavcev, in ne manjše kot 50 ur na leto. O okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnih zaupnikov se dogovorijo sindikati in direktor. Pri tem upoštevajo potrebe in interese članov sindikatov in zahteve delovnega procesa. Če je v organizaciji oziroma pri delodajalcu organiziranih več sindikatov, se število plačanih ur iz tega odstavka razdeli med sindikate v sorazmerju s številom članov,
– 5 plačanih delovnih dni letno za usposabljanje sindikalnih zaupnikov, vendar, skupno število teh ur ne more presegati tretjine ur iz 1. alinee.
Število sindikalnih zaupnikov v organizaciji oziroma pri delodajalcu se določi s kolektivno pogodbo podjetja oziroma s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med sindikati in organizacijo oziroma delodajalcem, upoštevaje organiziranost delovnega procesa, delo v izmenah, dislociranost in podobno.
S pogodbo iz prejšnjega odstavka se lahko predvidi sklicevanje članskih sestankov, vendar le v izjemnih primerih in največ dvakrat letno med delovnim časom.
Sindikat v organizaciji oziroma pri delodajalcu uporablja za organiziranje in vodenje stavke zakon in sindikalna stavkovna pravila.
33. člen
Sindikalni zaupnik zaradi sindikalne dejavnosti uživa delovnopravno imuniteto.
Odločitev pooblaščenega delavca ali organa organizacije, s katero naj bi bil sindikalni zaupnik prerazporejen na drugo delovno mesto, v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, uvrščen med presežke delavcev ali kako drugače postavljen v manj ugoden ali podrejen položaj, je brez pravnega učinka, če sindikat k njej ne poda pisnega soglasja. Rok, v katerem je sindikat dolžan dati soglasje, je 8 dni. Če se v tem roku ne opredeli, velja, da je dal soglasje. Sindikat lahko odkloni soglasje, če oceni, da je odločitev posledica sindikalne dejavnosti sindikalnega zaupnika, pooblaščeni delavec ali organ pa lahko sproži postopek pred arbitražo. Dokazno breme je na organizaciji oziroma delodajalcu.
Zoper sindikalnega zaupnika tudi ni mogoče brez soglasja sindikata organizacije začeti disciplinskega postopka ali mu znižati njegove osnovne plače oziroma plače iz naslova učinkovitosti pod povprečje zadnjih treh mesecev. V primeru spora je dokazno breme na organizaciji oziroma delodajalcu.
Spor pred arbitražo lahko sproži tudi sindikat, če meni, da je sindikalni zaupnik šikaniran zaradi sindikalne dejavnosti.
Glede sestave arbitraže in postopka pred arbitražo se smiselno uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih in te kolektivne pogodbe o arbitraži, ki v primeru spora odloča o programu razreševanja presežkov delavcev v podjetju.
Delovnopravna imuniteta iz tega člena traja še 2 leti po prenehanju funkcije sindikalnega zaupnika.
Za sindikalne zaupnike po tem členu se štejejo tudi funkcionarji sindikatov – sindikalnih central (predsedniki območnih in republiških odborov sindikatov, predsedniki območnih sindikatov), ki so zaposleni v organizaciji oziroma pri delodajalcu, svojo funkcijo pa opravljajo neprofesionalno.
34. člen
Organizacija oziroma delodajalec zagotavlja sindikatu, organiziranem v organizaciji oziroma-pri delodajalcu:
– prost dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov v organizacijo na podlagi vnaprejšnjega obvestila;
– svobodo sindikalnega obveščanja in razpečevanja sindikalnega tiska;
– strokovno pomoč in druge pogoje (prostori, tehnično in administrativno delo, ipd.) za delo sindikatov, njihovih organov in sindikalnih zaupnikov;
– tehnično izvedbo obračuna in plačevanje članarine sindikatom za člane sindikata.
Podrobnosti uredita organizacija oziroma delodajalec in sindikati s pogodbo iz 32. člena.
35. člen
Splošne določbe o plačah in drugih osebnih prejemkih
Določila in zneski te kolektivne pogodbe in tarifne priloge so obvezni minimalni standardi in osnove za določanje vsebine kolektivnih pogodb v organizacijah oziroma pri delodajalcih.
Vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače, nadomestila in druge osebne prejemke, so v bruto zneskih, če ni v posameznem členu izrecno določeno, da gre za neto zneske.
Pri uveljavljanju materialnih pravic na podlagi delovne dobe se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu, bodisi v delovnem razmerju doma ali v tujini, bodisi pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico, razen dokupljene, beneficirane in posebne zavarovalne dobe.
Plače se izplačujejo najmanj enkrat mesečno in sicer najkasneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec.
Plače po tej kolektivni pogodbi se izplačujejo v denarni obliki.
Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polnega delovnega časa, pripadajo drugi osebni prejemki ter povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v enakem znesku kot delavcem, ki delajo s polnim delovnim časom. Če delavec dela pri več delodajalcih, uveljavlja navedene pravice pri posameznem delodajalcu v skladu z dogovorom.
Delodajalec je dolžan pisno seznaniti sindikate v organizaciji oziroma pri delodajalcu z metodo za vrednotenje delovnih mest. Poslovodstvo oziroma delodajalec je dolžan obravnavati mnenje sindikatov v organizaciji oziroma pri delodajalcu glede metode za vrednotenje delovnih mest in se do tega mnenja pisno opredeliti.
Plače delavcev po kolektivni pogodbi so javne. Dejanske plače delavcev so zaupne.
36. člen
Plače
V pogodbi o zaposlitvi organizacija oziroma delodajalec in delavec določita znesek osnovne plače delavca v SIT.
Osnovna plača delavca za poln delovni čas, predvidene delovne rezultate (po vnaprej določenih kriterijih) in normalne delovne pogoje, ne more biti nižja od izhodiščne plače, določene v tarifni prilogi te pogodbe, razen v primerih, ki so posebej določeni s to kolektivno pogodbo.
Tarifna priloga določa predvsem zneske izhodiščnih plač, možnost znižanja osnovnih plač, eskalacijsko lestvico in zneske osebnih prejemkov: regresa za letni dopust, povračilo stroškov prehrane in stroškov v primeru službenega potovanja.
Za normalne delovne pogoje se štejejo pogoji, v katerih se delo pretežno opravlja. Ti pogoji so sestavina zahtevnosti delovnega mesta.
V tarifni prilogi k tej pogodbi so opredeljene izhodiščne plače za trgovinsko dejavnost.
37. člen
Razvrščanje delovnih mest v posamezne tarifne razrede po tej pogodbi opravi poslovodni organ ali ustrezna strokovna služba. V primeru pritožbe delavca lahko sindikat zahteva dodatno strokovno presojo ali sproži arbitražni postopek.
Temeljno merilo razvrščanja tipičnih del oziroma poklicev je strokovna izobrazba.
V prilogi te pogodbe so natančno opredeljena tipična delovna mesta oziroma poklici, ki se razvrščajo v posamezne tarifne razrede.
Če v prilogi te pogodbe ni drugače določeno, se v primeru spora uporabi veljavni šifrant poklicev.
38. člen
Osnovne plače so lahko nižje od zneskov izhodiščnih plač, ki so določeni v tarifni prilogi. Možna znižanja izhodiščnih plač in merila za ta znižanja so podrobneje urejena v tarifni prilogi.
39. člen
Plače na podlagi delovne uspešnosti Osnove za določanje delovne uspešnosti so količina, kvaliteta, gospodarnost dela, inventivnost in inovativnost. Delovna uspešnost se meri oziroma ocenjuje za posameznika ali skupinsko, po vnaprej določenih merilih, ki so delavcem znana pred začetkom opravljanja dela.
40. člen
Dodatki
Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja, nevarnost pri delu in delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden.
Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas, oziroma ustrezna urna postavka.
Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove:
– za čas dela v popoldanski in nočni izmeni, kadar se delovni proces
izvaja v drugi in tretji izmeni oziroma v turnusu popoldan in ponoči 10%
– za delo v deljenem delovnem času
– za prekinitev dela več kot 1 uro 15%
– za prekinitev dela več kot 2 uri 20%
– za dežurstvo 20%
– za nočno delo 50%
– za delo prek polnega delovnega časa 50%
– za delo v nedeljo 50%
– za delo na dela proste dneve po zakonu 50%
– za delo na 1. januar, 1. maj, 1. november, 25. december in
velikonočno nedeljo 200%.
Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu se med seboj izključujeta.
Za čas pripravljenosti na domu pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 10% od osnove.
Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
Delavcu pripadajo zaradi vplivov okolja dodatki v naslednjih primerih:
a) pri umazanem delu in drugih težkih delih, pri katerih je delavec stalno izpostavljen negativnim vplivom okolja (na primer: dim, saje, vroč pepel, prah, vlaga, visoke oziroma nizke temperature, posebno močan ropot ali posebno bleščeča umetna svetloba, delo v temnih prostorih ali z obremenilno barvno svetlobo), ima delavec pravico do dodatka za težko delo v višini najmanj 5%;
b) pri delih, pri katerih delavec v skladu s predpisi stalno uporablja zaščitna sredstva, kot so: zaščitne čelade, plinske maske, maske proti prahu, naprave za dovajanje svežega zraka ali druga zaščitna sredstva, ima delavec pravico do dodatka najmanj v višini 2%;
c) pri delih, pri katerih je delavec izpostavljen posebnim nevarnostim (požar, voda, eksplozija), je treba v kolektivni pogodbi organizacije oziroma delodajalca določiti višino teh posebnih dodatkov – odvisno od stopnje nevarnosti v primerjavi s predhodnimi odstavki tega člena ima delavec pravico do dodatka v višini najmanj 3%.
41. člen
Nadomestila plače
Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
– bolezni,
– poklicne bolezni in nesreče pri delu,
– letnega dopusta in odsotnosti iz prvega odstavka 17. člena te pogodbe,
– na dela prost dan po zakonu,
– odsotnosti z dela zaradi napotitve na izobraževanje oziroma izobraževanja v interesu organizacije oziroma delodajalca,
– v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali aktom podjetja.
V vseh navedenih primerih, razen v primeru 1. alinee, pripada delavcu nadomestilo v višini 100% osnove. V primeru iz 1. alinee pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 80% osnove.
Osnova za izračun nadomestila je plača delavca v preteklem mesecu za poln delovni čas. V osnovo za izračun nadomestila se ne vštevajo plače iz nadur in iz dobička.
Delavec, ki se je kot presežni delavec dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila plače v višini osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo.
Delavec, ki je začasno in sporazumno razporejen na delovno mesto v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu za čas do 6 mesecev, ne more prejemati nižje osnovne plače, kot jo je prejemal pred prerazporeditvijo.
Delavcu za čas čakanja na delo doma pripada nadomestilo plače v višini 70% osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo.
Delavcem, katerim ni mogoče trajno zagotoviti dela v organizaciji oziroma pri delodajalcu, v času 6-mesečnega odpovednega roka pripada nadomestilo plače v višini 70% osnovne plače tekočega meseca, povečane za dodatek za delovno dobo.
Za čas stavke so delavci upravičeni do nadomestila v višini 70% plače za največ 5 delovnih dni pod naslednjimi pogoji:
– da stavkajo zaradi kršitev kolektivne pogodbe glede plač, regresa ali imunitete sindikalnih zaupnikov,
– da je stavka organizirana v skladu z zakonom in po stavkovnih pravilih dejavnosti,
– da kršitev kolektivne pogodbe ugotovi organ, ki je pristojen za razlago kolektivne pogodbe dejavnosti.
Nadomestilo se izplača v breme organizacije oziroma delodajalca.
42. člen
Del plače iz naslova uspešnosti poslovanja
Če je izkazan dobiček, se skladno z akti organizacije oziroma delodajalca in vnaprej opredeljenimi merili ustrezen del dobička razdeli med delavce.
Del plače iz dobička se lahko izplača tudi v obliki delnic, obveznic ali drugih vrednostnih papirjev. Odločitev o obliki izplačila mora biti določena s sklepom o delitvi dobička.
V družbenem podjetju se delavcem izplača udeležba na dobičku samo v okviru višine čistega dobička, ki presega 5% poslovnega sklada. Pri tem se upošteva povprečno stanje poslovnega sklada v poslovnem letu.
V mešanem podjetju velja za udeležbo delavcev v dobičku, ki pripada delu družbenega kapitala enaka omejitev kot v tretjem odstavku. Iz dobička, ki pripada preostalemu delu trajnega kapitala, pripada delavcem najmanj 3% ustvarjenega čistega dobička.
Od dobička, namenjenega za delitev delavcem, se 80% razdeli delavcem sorazmerno izplačanim plačam delavcev, 20% dobička pa po merilih, ki jih vnaprej določi poslovodni organ.
Ne glede na določbe tega člena se v letu 1993 v procesu lastninjenja upošteva delež delavcev, izračunan na podlagi razlike med obračunano plačo, upoštevaje rast cen življenjskih potrebščin ter eskalacijsko lestvico iz tarifne priloge te pogodbe.
43. člen
Obračun plače
Vsakemu delavcu mora biti pri izplačilu plače vročen pisni obračun, ki vsebuje zlasti naslednje podatke:
– osnovno plačo delavca,
– dodatke po posameznih vrstah, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe oziroma pogodbe o zaposlitvi,
– plačo iz naslova uspešnosti (stimulativni del),
– nadomestila plače po posameznih vrstah,
– bruto plačo,
– zneske davkov in prispevkov,
– neto plačo,
– druge osebne prejemke,
– odtegljaje od plače.
Delodajalec mora v navzočnosti delavca opraviti pregled pisnega obračuna plač in nadomestil ter obrazložiti vse okoliščine v zvezi z izračunom, če to zahteva delavec ali sindikalni zaupnik na njegov predlog.
44. člen
Drugi osebni prejemki
1. Regres za letni dopust
Regres za letni dopust pripada delavcu enkrat letno in se izplača do konca meseca julija. Višina regresa je določena v tarifni prilogi.
Pravica delavca do izplačila regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta.
2. Jubilejne nagrade
Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
– za 10 let delovne dobe 50%
– za 20 let delovne dobe 75%
– za 30 let delovne dobe 100%
povprečne mesečne neto plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece.
Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi delovne dobe iz prejšnjega odstavka.
3. Odpravnina ob upokojitvi
Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih neto plač v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih neto plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
Delavec ni upravičen do odpravnine, če je organizacija oziroma delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe. Delavec je upravičen do plačila razlike, če je znesek za dokup delovne dobe nižji od zneska odpravnine.
4. Solidarnostne pomoči
V primeru smrti delavca ali njegovega ožjega družinskega člana, če ga je delavec vzdrževal, delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini povprečne neto plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece. Solidarnostno pomoč v ostalih primerih predlaga sindikat podjetja, po vnaprej določenih merilih.
Solidarnostne pomoči se ugotavljajo in izplačujejo na predlog sindikalnega zaupnika delavcev, organizacije ali zunanje socialne službe. Pomoč v primeru smrti delavca ali njegovega ožjega družinskega člana še izplača na osnovi ugotovitve poslovodnega organa oziroma delodajalca.
45. člen
Povračila stroškov v zvezi z delom
1. Prehrana med delom
Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, pripravniki, učenci in študentje na praksi.
Znesek povračila stroškov prehrane med delom je naveden v tarifni prilogi.
2. Prevoz na delo in z dela
Delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Višina se določi s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom podjetja oziroma delodajalca, vendar ne more biti manjša od 60% stroškov javnega prevoza.
Učencem ter študentom na praksi se nadomestijo stroški prevoza na delo in z dela po določilih splošnih aktov delodajalca.
3. Službena potovanja
Za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, se šteje dnevnica (povračilo stroškov za prehrano), povračilo stroškov za prenočišče in povračilo stroškov za prevoz.
Do povračila stroškov na službenem potovanju so upravičeni delavci, ki so napoteni na službeno potovanje, in sicer pod enakimi pogoji in v višini, ki je določena v tarifni prilogi.
Delavcu se v primeru službenega potovanja v tujino povrnejo dejanski stroški v skladu z veljavnimi predpisi.
4. Terenski dodatek
Delavci so upravičeni do terenskega dodatka za delo na terenu. Pogoji za izplačilo terenskega dodatka se določijo s sklepom pristojnega organa upravljanja organizacije ali delodajalca.
46. člen
Inovacije
Delavcu pripada za inovacijo najmanj 3% letne čiste gospodarske koristi. Merila za določanje višine nadomestila za inovacije se lahko določijo z ustreznim aktom podjetja oziroma delodajalca. Nadomestilo za inovacijo se določi s pogodbo med inovatorjem in organizacijo oziroma delodajalcem.
47. člen
Pripravniki in učenci na praksi
Delavcu-pripravniku pripadajo plača in drugi osebni prejemki v višini 70% izhodiščne plače, določene za ustrezni tarifni razred, ter povračilo stroškov prevoza na delo in z dela po tej pogodbi.
Učencem in študentom na praksi se za polni delovni čas in predviden delovni rezultat obvezne prakse izplača plačilo najmanj v višini 15% povprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekli mesec.
Učenci in študenti na praksi imajo pravico do vseh dodatkov za opravljeno delo.
Učenci in študentje imajo pravico do plačila tudi, če prejemajo štipendijo.
48. člen
Plače sindikalnih zaupnikov
Za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije, in nadomestila, drugi osebni prejemki ter povračila stroškov v zvezi z delom.
Plača sindikalnega zaupnika se valorizira z rastjo plač v organizaciji oziroma pri delodajalcu.
Sindikalni zaupnik ima pravico do udeležbe na dobičku v skladu s to pogodbo.
2. Pravice in obveznosti strank in način reševanja sporov
49. člen
Pozitivna izvedbena dolžnost
Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.
50. člen
Negativna izvedbena dolžnost
Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.
51. člen
Sklenitev, sprememba in dopolnitev kolektivne pogodbe
Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo katerekoli od strank vsaj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti kolektivne pogodbe.
Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.
Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki.
Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh.
Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, stranka-predlagateljica začne postopek pred komisijo za pomirjevanje.
Določbe tretjega, četrtega in petega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove kolektivne pogodbe.
52. člen
Reševanje kolektivnih sporov
Za reševanje sporov med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, se ustanovi komisija za pomirjevanje in arbitražni svet.
Velja, da gre za spor med strankama, če se ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih primerov.
Pri trgovcih z osnovnimi živili se s splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo določi dela in haloge ter način njihovega opravljanja med stavko za zagotavljanje nenadomestljivih pogojev za življenje in delo občanov in drugih organizacij.
53. člen
Sestava komisije za pomirjevanje
Stranki kolektivne pogodbe imenujeta vsaka po dva člana komisije za pomirjevanje.
Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst uglednih znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev.
54.
Začetek postopka
Postopek pomirjevanja se začne na zahtevo katerekoli stranke.
55. člen
Učinki pomirjevanja
Pomirjevanje velja za neuspešno, če katerakoli stranka pismeno izjavi, da šteje pomirjevanje za neuspešno, kakor tudi, če stranka ne imenuje člana komisije za pomirjevanje v roku 8 dni od sprejema zahtevka oziroma, če člani ne imenujejo predsednika komisije.
Vsak sporazum, ki je dosežen, mora biti v pisni obliki.
Če sporazum ni dosežen v roku 30 dni od vložitve zahtevka, se smatra pomirjevanje za neuspešno.
Če je pomirjevanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.
Sporazum strank v postopku pomirjevanja ali odločitev arbitražne komisije dopolnjuje kolektivno pogodbo oziroma nadomešča določbe kolektivne pogodbe, ki so z njo v nasprotju.
56. člen
Organ za razlago kolektivne pogodbe
Stranki kolektivne pogodbe imenujeta tričlanski organ za razlago kolektivne pogodbe, v katerega imenuje vsaka po enega člana, tretjega člana pa imenujeta sporazumno.
57. člen
Posledice kršitve pravic in dolžnosti strank
Če ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi.
Odstop je potrebno drugi stranki predhodno pismeno napovedati v roku, ki pa ne sme biti krajši kot tri mesece.
Pred iztekom roka iz predhodnega odstavka od pogodbe ni mogoče odstopiti.
Po odpovedi pogodbe lahko vsaka stranka zahteva sklenitev nove kolektivne pogodbe.
58. člen
Prehodne in končne določbe
Določbe 22., 28. in 29. člena se uporabljajo, dokler ne bodo izpolnjeni pogoji za uporabo zakona, ki ureja soupravljanje delavcev.
Določbe tretjega do petega odstavka 42. člena se uporabljajo, dokler ne bo zaključen postopek lastninjenja.
Ljubljana, dne 23. junija 1994.
Gospodarska zbornica Slovenije
Združenje trgovine
Predsednik Odbora
Valter Drozg l. r.
Združenje delodajalcev
Slovenije
Sekcija za trgovino
Predsednik
Aleš Ilc l. r.
Zveza svobodnih sindikatov
Slovenije
Sindikat delavcev trgovine
Slovenije
Predsednik
Franc Werner Petek l. r.
Konfederacija sindikatov 90
Slovenije
Sindikat delavcev trgovine
Predsednik
Anto Mijatovič l. r.
Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 5. 7. 1994 pod zap. št. 43 in št. spisa 121-03-028/94.
Priloga 1
PREGLED TIPIČNIH DELOVNIH MEST OZIROMA
POKLICEV PO TARIFNIH RAZREDIH V
DEJAVNOSTI TRGOVINE
I. Enostavna delovna mesta:
– kurir
– perica
– pomivalec
– pomožni manipulant
– snažilec
II. Manj zahtevna delovna mesta:
– čuvaj
– dostavljalec pošiljk
– polnilec
– spremljevalec tovornjaka
– telefonist
– vnašalec podatkov -voznik lahkih motornih vozil
– voznik traktorja
– voznik viličarja
– vratar
– voznik žerjava
III. Srednje zahtevna delovna mesta:
– arhivar poslovnih listin
– blagovni manipulant
– poslovni manipulant
– pomožni administrator
– rezalec
IV. Zahtevna delovna mesta:
– administrator – aranžer
– blagajnik
– kuhar
– menjalec denarja
– mesar sekač
– natakar
– prevzemnik blaga
– pripravljalec pošiljk
– prodajalec
– računalniški operater
– skladiščnik
– strojnik parnih kotlov
– šivilja
– voznik težkih motornih vozil
– vratar informator
V. Bolj zahtevna delovna mesta:
– administrativni tehnik
– aranžerski tehnik
– arhivski tehnik
– ekonomski tehnik
– finančni tehnik
– izmenovodja
– kadrovski tehnik
– knjigovodja
– komercialni tehnik
– oddelkovodja
– poslovodja manjše prodajalne
– računalniški tehnik
– skladiščni tehnik
– strojni tehnik
– transportni tehnik
– trgovski potnik
– vodja, delavnice
VI. Zelo zahtevna delovna mesta:
– analitik
– ekonomist
– gradbeni inženir
– inženir računalništva
– kadrovik
– komercialist
– kontrolor poslovanja
– logistik
– oblikovalec vizualne komunikacije
– organizator dela
– organizator obdelave podatkov
– poslovodja srednje prodajalne
– pravnik
– programer obdelave podatkov
– projektant notranje opreme
– računovodja
– socialni delavec
– tajnik uprave podjetja
– tehnolog
– varnostni inženir
VII. Visoko zahtevna delovna mesta:
– diplomirani ekonomist
– diplomirani gradbeni inženir
– diplomirani informatik
– diplomirani inženir računalništva
– diplomirani logistik
– diplomirani oblikovalec za vizualno komunikacijo
– diplomirani organizator dela
– diplomirani pravnik
– diplomirani varnostni inženir
– poslovodja velike prodajalne
VIII. Najbolj zahtevna delovna mesta:
– specialist za analize
– specialist za ekonomiko investicij
– specialist za finance
– specialist za gospodarsko pravo
– specialist za informatiko
– specialist za logistiko
– specialist za marketing
– specialist za notranjo trgovino
– specialist za organizacijo
– specialist za računovodstvo
– specialist za zunanjo trgovino
– pomočnik direktorja sektorja
IX. Izjemno zahtevna delovna mesta:
– pomočnik direktorja dela podjetja.
TARIFNA PRILOGA
H KOLEKTIVNI POGODBI DEJAVNOSTI
TRGOVINE SLOVENIJE
ZA LETO 1994
1. Izhodiščne plače za mesec marec 1994 so po posameznih tarifnih razredih
naslednje:
--------------------------------------------------------------
Izhodiščna bruto
Tarifni razred plača v SIT
za poln delovni čas
--------------------------------------------------------------
I. enostavna dela 37.619
II. manj zahtevna dela 41.382
III. srednje zahtevna dela 46.271
IV. zahtevna dela 51.538
V. bolj zahtevna dela 58.310
VI. zelo zahtevna dela 69.595
VII. visoko zahtevna dela 79.001
VIII. najbolj zahtevna dela 94.048
IX. izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela 112.858
--------------------------------------------------------------
Zneski izhodiščnih plač pri organizacijah oziroma delodajalcih se lahko
znižajo do 10% glede na zneske iz prvega odstavka, če bi izplačilo plač
ogrozilo obstoj organizacije oziroma delodajalca (izguba ali stečaj).
Pristojni organ lahko odloči o znižanju, če si pridobi mnenje sindikatov
pri organizaciji oziroma delodajalcu. Sindikat je dolžan podati svoje mnenje v
roku 10 dni. Če pristojni organ ne upošteva mnenja sindikata, lahko sindikat
sproži postopek pred arbitražo v skladu z določili kolektivne pogodbe, ki
velja za to organizacijo oziroma delodajalca. Znižanje lahko traja največ 6
mesecev, po tem obdobju pa se lahko podaljša za enako obdobje po ponovni
pridobitvi mnenja sindikatov.
2. Izhodiščne plače se povečajo vsake tri mesece za naslednje trimesečje
glede na rast drobnoprodajnih cen po naslednji eskalacijski lestvici:
Rast cen Faktor rasti izhodiščnih plač
do 3% 0
nad 3% do 5% 0,7 – za vsak odstotek razlike nad 3%
nad 5% do 8% 0,8 – za vsak odstotek razlike nad 5%
nad 8% 0,9 – za vsak odstotek razlike nad 8%.
Prva uskladitev se izvede na osnovi kumulativne rasti cen na drobno v
obdobju april – junij 1994, druga uskladitev pa se izvede na osnovi
kumulativne rasti cen na drobno v obdobju april – september 1994.
Možno povečanje izhodiščnih plač za posamezeno trimesečje izračunamo tako,
da kumulativno rast cen od aprila do konca posameznega obdobja pomnožimo z
ustreznimi faktorji iz zgornje lestvice, tako se npr. v primeru rasti cen v
obdobju april-september 1994 nad 8% plače za prve 3% ne povečajo, za naslednja
2% se povečajo za vsak odstotek za 0,7, za naslednje 3% se povečajo za vsak
odstotek za 0,8, za razliko nad 8% pa se za vsak odstotek te razlike povečajo
za 0,9.
Od ugotovljenega možnega povečanja se odšteje odstotek za predhodno
izkoriščene rasti plač.
3. Regres za letni dopust za leto 1994 znaša v bruto znesku 60% zadnjega
znanega statističnega podatka o povprečni bruto mesečni plači v gospodarstvu
Republike Slovenije. Izjemoma je mogoče izplačati regres za letni dopust v
znesku nad 60% do 80% zadnjega znanega
statističnega podatka o povprečni bruto plači v gospodarstvu Republike
Slovenije pod pogojem, da podjetje izkazuje dobiček po zadnji bilanci. Regres
za zaposlene, katerih osnovna plača je nižja od povprečja v gospodarstvu, je
lahko višji, vendar ne sme preseči 100% povprečne mesečne plače v gospodarstvu
Republike Slovenije.
Če se regres izplača v več delih, se od nove osnove lahko računa le
neizplačani del.
4. Povračilo stroškov prehrane med delom za mesec april 1994 znaša 6.000
SIT in se povečuje skladno z eskalacijsko lestvico iz 2. točke.
5. Povračila stroškov za službeno potovanje se izplačujejo v višini,
določeni v Tarifni prilogi k Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo:
Za april 1994
v SIT
a) dnevnice -
– cela dnevnica (nad 12 ur do vključno 24 ur odsotnosti) 2.900
– polovična dnevnica (nad 8 ur do 12 ur odsotnosti) 1.400
- znižana dnevnica (6 do 8 ur odsotnosti, če se potovanje
začne 2 uri pred pričetkom delovnega časa ali konča dve uri po
njem) 1.000
b) kilometrina (30% cene super bencina) 21,60
c) stroški za prenočišče se izplačujejo po predloženem računu,
skladno s potnim nalogom.
Če na nalogu ni drugače določeno in če delavec ne predloži
računa, ima pravico do povračila stroškov v višini 1.000
Zneski povračil stroškov po tej točki se povečujejo skladno z rastjo
drobnoprodajnih cen po eskalacijski lestvici iz 2. točke. Višina kilometrine
se valorizira skladno z rastjo cene super bencina.
Organizacije oziroma delodajalci, ki v skladu s tarifno prilogo za leto
1993 k. Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo izplačujejo višje zneske od
tistega, ki je določen v 4. točki, le-teh ne usklajujejo z eskalacijsko
lestvico iz 2. točke, dokler se ti zneski ne izenačijo z zneskom iz 4. točke
te tarifne priloge.
6. Pogodbeni stranki sta soglasni, da bosta v primeru, ko bo stopnja rasti
drobnoprodajnih cen dosegla 13% v primerjavi z marcem 1994, sprejeli novo
eskalacijsko lestvico, kot bo dogovorjena za gospodarstvo.
7. Tarifna priloga h kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije za
leto 1994 začne veljati naslednjega dne po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporablja pa se od 1. 6. 1994.
Ljubljana, dne 23. junija 1994.
Združenje delodajalcev
Slovenije
Sekcija za trgovino
Predsednik
Aleš Ilc l. r.
Gospodarska zbornica Slovenije
Združenje trgovine
Predsednik Odbora
Valter Drozg l. r.
Zveza svobodnih sindikatov
Slovenije
Sindikat delavcev trgovine
Slovenije
Predsednik
Franc Werner Petek l. r.
Konfederacija sindikatov 90
Slovenije
Sindikat delavcev trgovine
Predsednik
Anto Mijatovič l. r.
