Na podlagi 8. člena odloka o sestavi in pristojnostih zborov Skupščine občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89 in 6/90) in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90) in 16. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93 in 47/93) je Skupščina občine Novo mesto na sejah zborov dne 30. 6. 1994 sprejela

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev iz dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 – dopolnjen 1989 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86 in 3/90), družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86 in 15/90) ter 1. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) in 16. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93 in 47/93) sprejme prostorske ureditvene pogoje za sanacijo degradiranega prostora za območje občine Novo mesto (v nadaljevanju: akt legalizacije).
Akt legalizacije je izdelalo podjetje TOPOS, Dolenjske Toplice d.o.o. pod številko ČG 2/93 v maju 1994.

Akt legalizacije vsebuje:
I. Izjave
II. Splošni del
1. Uvod
2. Prostorski pogoji za legalizacijo nedovoljenih posegov v prostor
3. Dodatni kriteriji za legalizacijo nedovoljenih posegov v prostor
4. Razvrstitev posegov glede na možnost legalizacije
5. Ocena stroškov sanacij nedovoljenih posegov v prostor
III. Grafična priloga
Evidenca nedovoljenih posegov – pregledna karta z označbo posegov
IV. Prikaz posameznih nedovoljenih posegov s tekstualnim in grafičnim delom

Z aktom legalizacije se lahko dopusti posege, če je izpolnjen eden od pogojev sklenjenosti in oblikovne pojavnosti zazidave ter lokacijski pogoji zazidave po 5. in 6. členu navodila za pripravo prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora (Uradni list RS, št. 56/93) in naslednji pogoji:
– lega objekta mora omogočati enostaven dostop z javne poti,
– v primeru naselja brez stroge gradbene linije mora biti odmik objekta od zunanjega roba cestišča v skladu z veljavnimi predpisi,
– odmik objekta od parcelne meje mora biti najmanj tolikšen, daje možna njegova redna raba in vzdrževanje,
– lega objekta na parceli ne sme povzročati negativnih vplivov na sosednje zemljišče in objekte.

Pri pogojih legalizacije nedovoljenih posegov v prostor se smiselno upoštevajo določila sprejetih prostorskih izvedbenih aktov občine Novo mesto, pri Čemer je legalizacija nedovoljenega posega dopustna, če ne ovira realizacije načrtovanih posegov:
– odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za pomembnejša lokalna središča občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/91),
– odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za Novo mesto (izven mestnega jedra) in primestna središča (Uradni list RS, št. 7/92 in 32/93),
– ureditveni načrt zgodovinsko jedro Dolenjskih Toplic (Skupščinski Dolenjski list, št. 4/91),
– zazidalni načrt Na kamenju Dolenjske Toplice sprememba (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/91),
– zazidalni načrt Regrške košenice (Skupščinski Dolenjski list, št. 27/81),
– zazidalni načrt Otočec (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/82 in 11/84),
– lokacijski načrt Cesta herojev (Uradni list RS, št. 1/93).

A) Splošni oblikovni pogoji:
– s svojo arhitekturno podobo, lego in gabaritom mora biti objekt kompozicijsko usklajen s celotno podobo naselja v krajini,
– s svojim volumnom in načinom sestavljanja stavbnih mas mora ohranjati za kraj značilno strukturo, če ta obstaja,
– arhitekturni elementi objekta in njihova kompozicija morajo biti skladni z vaško arhitekturo,
– streha mora biti po orientaciji slemena, po naklonu in kritini usklajena z obstoječimi strehami,
– uporabljeni materiali naj bodo avtohtoni,
- zunanja ureditev ne sme motiti celotne podobe vasi.
B) Oblikovni pogoji glede na tipologijo naselja:
B.l. V gručasti vasi:
– objekt ne sme rušiti značilne gručaste zasnove, ki temelji na križno razvejanih komunikacijah v izoblikovanem vaškem jedru,
– objekt ne sme rušiti značilnega vaškega roba in prehoda s pozidanih površin v odprto krajino,
– postavitev objekta mora omogočati odprte prehode med kmetijami in prehode iz naselja v krajino,
– objekt s svojo lego ne sme rušiti značilne oblike kmečkih dvorišč.
– funkcija in namembnost objekta morata biti usklajena z ostalimi objekti.
B.2. V vrstni vasi:
– objekt ne sme rušiti značilne zasnove z eno- ali dvostransko obzidavo ceste,
– objekt mora ohranjati gradbeno linijo objektov postavljenih pravokotno na vaško cesto,
– upoštevati mora značilno razporeditev kmečkega doma, ki se linearno členi v stanovanjsko hišo, gospodarska poslopja in pomožne objekte, nizajoč se od ceste proti zavrtnici (vrt, sadovnjak),
– funkcija in namembnost objekta morata biti usklajena z ostalimi objekti.
– pri posegih v zavrtnice je potrebno na novo vzpostaviti zeleni rob naselja.
B.3. Za objekte v sklopu samotne kmetije:
– objekt mora upoštevati značilnosti obstoječe arhitekture in način sestavljanja objektov v skupine,
– funkcija objekta mora biti usklajena z obstoječo,
– zasaditev vegetacije se mora podrejati krajinski sliki območja.
B.4. V vaškem jedru:
– ohranjene morajo biti značilnosti osrednjega prostora z dominantnimi zgradbami in elementi (cerkev, znamenje, vaška lipa...),
– vsi posegi v vaško jedro morajo spoštovati kvalitetno obstoječo arhitekturo, gradbene linije obodne zazidave in celotno kompozicijo vasi,
– možne so namestitve novih kulturnih, storitvenih oziroma poslovnih programov manjšega obsega, če niso moteče za okolico.

Pri posegih v prostor, kjer je možno vzpostaviti novo naselbinsko celoto, se upoštevajo pogoji:
– objekti morajo biti postavljeni tako, da formirajo razpoznavno naselbinsko obliko,
– objekti morajo biti usklajeni po namembnosti (npr. novo naselje stanovanjskih hiš) oziroma ne smejo biti moteči za obstoječa naselja,
– lega objektov mora omogočati enostaven dostop do javne poti,
– lega zaselka mora omogočati priključitev na infrastrukturo,
– lega objektov oziroma podoba celotnega novega zaselka mora biti usklajena s krajinskimi značilnostmi prostora,
– lega objektov mora ohranjati obstoječo kvalitetno vegetacijo oziroma omogočati ustrezno novo zasaditev.
– priključitev dostopne ceste na kategorizirano cesto oziroma možnost priključitve nanjo mora ustrezati veljavnim tehničnim predpisi.

– objekt mora s svojo lego, obliko in gabariti upoštevati značilnosti krajine, tako da ne kvari kvalitetnih vedut
– lokacija objekta ne sme ovirati primarne rabe prostora,
– uporabljeni materiali morajo biti avtohtoni ali usklajeni z okoljem.

a) za zidanice
Objekti, ki so na območjih s pretežno vinogradniškem značajem, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– arhitektura objekta mora biti skladna z okoljem in ne sme bistveno presegati tipičnih gabaritov,
– vertikalni gabarit lahko obsega pritličje in podstrešje, če je klet v celoti vkopana ali klet in podstrešje, če je klet delno vkopana v nagnjen teren, pri čemer ostane ena stran kleti v celoti vidna,
– primernejša orientacija slemena je vzporedno s plastnicami za posamezne primere na izpostavljenih legah je taka orientacija lahko obvezna. V območjih, kjer se kot tip pojavlja zidanica s slemenom, orientiranim pravokotno na plastnice, je le-to dovoljeno,
– naklon strehe se prilagaja večinski kvalitetni arhitekturi posameznega področja,
– elementi fasade morajo biti kompozicijsko usklajeni in nevsiljivi,
– uporabljeni materiali naj bodo naravni (opeka, kamen, les, opečni strešnik, slama, omet ipd.),
– ureditev nepozidanih površin mora biti skladna z okoljem (niso dovoljeni neestetski in predimenzionirani oporni zidovi, neprimerne ograje, neavtohtona vegetacija...).
– lokacija objektov se mora podrejati vzorcu pozidave konkretnega območja.
– ohranjena mora biti obstoječa parcelacija (vsaj 12 arov vinograda ali sadovnjaka) in upoštevana gradbena linija, kjer so objekti locirani ob poteh.
b) za druge objekte:
– počitniški, stanovanjski objekti in objekti namenjeni kmečkemu turizmu ne smejo z ničemer ovirati vinogradniške proizvodnje kot primarne funkcije,
– gabariti počitniških objektov ne smejo presegati dimenzij zidanice, njihova pojavnost pa mora biti skladna z grajenim in naravnim okoljem,
– zunanja pojavnost stanovanjskih objektov in objektov, namenjenih kmečkemu turizmu mora biti skladna s krajinsko sliko vinogradniških območij,
– iz skupine stanovanjskih objektov se izjemoma lahko oblikuje novo naselje, po pogojih za oblikovanje novih naselij.

a) Lega objektov v odprtem prostoru:
– razpršeni objekti praviloma niso dovoljeni, kar še posebej velja za zelo vizualno izpostavljene lokacije,
– lokacije zunaj ureditvenih območij naselij so dovoljene v primerih, ki so zaradi specifične namembnosti utemeljeni (npr. kmetije, vodnogospodarski objekti, specifični gospodarski in proizvodni objekti, infrastrukturni objekti in naprave...) ob pogoju, da ne povzročajo negativnih vplivov na prostor,
– v tradicionalnih vinogradniških območjih ni dovoljena stanovanjska gradnja, v ostalih pa je dovoljena le v primerih, ko gre za vizualno neizpostavljene lokacije ob že formiranih zaselkih,
– lociranje stanovanjskih in/ali umeščanje gospodarskih oziroma proizvodnih objektov sta dovoljena samo zunaj ekološko občutljivih in vizualno izpostavljenih lokacij,
– objekti morajo biti locirani tako, da ne povzročajo zlivanja posameznih naselij med sabo, ampak ohranjajo cezure med naselji, kar omogoča jasno čitljivost meja posameznih naselij in njihovega zelenega zaledja.
b) Namembnost in oblikovanje objektov:
– stanovanjski in gospodarski objekti (npr. kmetije) morajo funkcionalno in oblikovno dopolnjevati obstoječo grajeno strukturo,
– javni (poslovni) objekti so dovoljeni v jedru naselij, glede na specifično namembnost izjemoma tudi na obrobju, vendar le na način, ki ne zmanjšuje morebitnih vrednejših vedut na samo naselje in njegovo zaledje,
– merilo objektov se mora prilagajati obstoječi grajeni strukturi posameznega območja in morfološkim značilnostim posameznega naselja. Objekti, ki presegajo to merilo, so nesprejemljivi na vizualno izpostavljenih lokacijah,
– materiali, barve in konstrukcije novogradenj in prenov se morajo prilagajati kvalitetni grajeni strukturi v posameznem območju,
– zadoščanje oblikovnim pogojem še posebej velja za lokacije, ki so vizualno izpostavljene,
– namembnost in oblikovanje objektov morata biti usklajena s specifiko krajinskih vzorcev posameznih krajinskih regij.

Za objekte, ki ležijo v območjih naravne in-kulturne dediščine, se pri določitvi pogojev za sanacijo ali odstranitev ter ohranitev upoštevajo pogoji pristojne službe za varstvo naravne in kulturne-dediščine skladno z odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 38/92).

– legalizacija načeloma ni možna v primeru posegov v sklenjene komplekse kmetijskih zemljišč, uvrščenih v 1. in 2. območje,
– izjemoma je možna legalizacija v primeru, ko niso možne alternativne rešitve, kar velja predvsem za infra-strukturne objekte,
– legalizacija je izjemoma možna pri posegih na obrobju kompleksov kmetijskih zemljišč, če poseg ne ovira kmetijske proizvodnje,
– legalizacija je možna v primeru kmetijskih oziroma drugih gospodarskih objektov, ki funkcionalno dopolnjujejo kmetijo (kmetijsko proizvodnjo), če so ti objekti sprejemljivi s prostorskega vidika.

a) Pogoji za posege v varovalne gozdove
– legalizacija ni možna v primeru posegov v varovalne gozdove z varovalno, hidrološko ali zaščitno funkcijo in v območja planirane ureditve ter sanacije teh gozdov.
b) Pogoji za posege v gozdove posebnega namena
– legalizacija ni možna v primeru posegov v območja gozdnih rezervatov in zavarovanih gozdov,
– izjemoma je možna legalizacija posegov, povezanih s funkcijo varovanega območja dediščine,
– izjemoma je možna legalizacija drugih posegov, ki niso v nasprotju z določili varstvenih režimov in drugimi predpisi oziroma interesi širšega pomena.

– če obstoječi priključek ali dostop ne zagotavlja ustrezne prometne varnosti, je nepravilnosti potrebno odpraviti; ustrezna projektna rešitev mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, h kateri mora podati soglasje upravljalec ceste,
– če se v objektu opravljala dejavnost, je potrebno skladno z vrsto dejavnosti urediti ustrezno število parkirnih mest,
– dovozi in dostopi morajo zagotavljati varen umik ljudi, živali in premoženja v primeru požara ali havarij,
– zagotovljen mora biti dostop za intervencijska vozila.

a) Oskrba s pitno vodo
– za objekte, ki jih ni možno priključiti na javno vodovodno omrežje, se predvidi uporaba higienske kapnice,
– v primeru tangenc objekta z vodovodom je potrebno vodovod prestaviti na stroške investitorja. Način prestavitve določi upravljalec vodovoda,
– dimenzioniranje vodovodnega omrežja ali kapnic morajo zagotavljati zadostno kapaciteto požarne vode, sicer je potrebno izvesti dodatne ukrepe za zagotovitev požarne varnosti objekta.
Pri preverbi ustreznosti obstoječih priključitev na vodovod ali izvedbi novih je potrebno upoštevati predpise:
– odlok o javnem vodovodu in o oskrbi prebivalstva z vodo v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 13/87),
– tehnični pravilnik o javnem vodovodu (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/88),
– odlok o zaščiti vodnih virov na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/85).
b) Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
– za objekte, ki so v naseljih ali območjih, kjer ni javne kanalizacije, je obvezna uporaba neprepustnih greznic brez izpusta v ponikovalnico. Greznice morajo biti izvedene skladno s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85). Odpadne vode se morajo odvažati na čistilno napravo; odvoz sme izvajati pooblaščena oseba, o čemer je potrebno voditi zapisnik,
– izpust odpadnih vod v podtalnico ali v vodotok ni dovoljen brez predhodnega čiščenja,
– če se v objektu odvija dejavnost in se uporablja tehnološka voda, je potrebno le-to očistiti do take mere, da se jih lahko izpusti v vodotok ali v javno kanalizacijo. V tem primeru si mora investitor pridobiti predhodno mnenje upravljalca in urediti odvod skladno s strokovnim navodilom o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in 6 dopustnih temperaturah (Uradni list SRS, št. 18/85). Odpadne mulje se odvaža na komunalno deponijo po predhodnem soglasju upravljalca deponije,
– kanalizacija mora biti izvedena v ločenem sistemu,
– meteorne vode s streh in ostalih površin razen vozišča in parkirišč se morajo spuščati v ponikovalnico ali vodotok, s parkirišč in cestišča pa je dovoljen izpust v ponikovalnico zgolj preko lovilcev olj in maščob,
– v primeru, da je možna priključitev objekta na javno kanalizacijo, se objekt mora priključiti nanjo,
– v primeru tangenc objekta s kanalizacijskim vodom je investitor dolžan komunalni in spojni vod prestaviti na svoje stroške po predhodni pridobiti soglasja in navodila upravljalca.
Pri preverbi obstoječih priključitev na kanalizacijo in/ali izvedbi novih je potrebno upoštevati:
– odlok o javni kanalizaciji (Skupščinski Dolenjski list, št. 10/84),
– tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (Skupščinski Dolenjski list, št. 7/87).
c) Komunalni in drugi odpadki
– če je objekt zgrajen v območju, kjer je organizirano zbiranje in odvoz odpadkov, je investitor dolžan nabaviti kontejner in odpadke zbirati skladno z navodili JP Komunala Novo mesto,
– v območjih, kjer se odvoz smeti ne izvaja, se smejo komunalni odpadki odlagati zgolj v kontejnerje v območjih z urejenim odvozom komunalnih odpadkov,
– kontejnerji morajo biti postavljeni na utrjeni površini, praviloma z nadstrešnico, na prometno dostopnem mestu,
– pri opredelitvi končne dispozicije posebnih odpadkov je potrebno upoštevati veljavne predpise s tega področja.
Pri odstranjevanju odpadkov je potrebno upoštevati:
– odlok o ravnanju z odpadki na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/87 in 21/87).

a) Oskrba z električno energijo
– pri preverbi ustreznosti obstoječih ali izvedbi novih priključitev na električno omrežje je potrebno upoštevati predpise s tega področja,
– če se zaradi priključitve objekta poslabšajo energetske razmere, je potrebno zagotoviti nemoteno oskrbo. Stroške nosi investitor objekta, ki ga priključuje na omrežje.
b) Oskrba s plinom
– objekti na območju Novega mesta, kjer je plinsko omrežje že izvedeno, se morajo obvezno priključiti na to omrežje.
Pri izvedbi priključkov se upoštevajo predpisi:
– odlok o oskrbi naselij s plinom iz javnega plinovodnega omrežja v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 35/93) in
– pravilnik o pogojih za dobavo in odjem plina iz javnega plinovodnega omrežja v občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 20/90).
c) Telefonsko in drugo telekomunikacijsko omrežje
– ob izvedbi sanacij objektov, ki so v neposredni bližini TK kablov, ni dopustno miniranje in uporaba gradbenih strojev. Dela nad kabli se morajo izvajati izključno ročno. Prav tako ni dopustno odvzemati ali nasipavati material nad kablom,
– investitor mora vsaj 10 dni pred pričetkom gradbenih del pri PTT podjetju Novo mesto naročiti obeleženje, zaščito oziroma morebitno prestavitev zemeljskih telefonskih kablov,
– vsi stroški, ki bi nastali zaradi izvedbe sanacijskih ukrepov (poškodbe in prestavitve vodov in naprav ter stroški predvidenih rušenj), bremenijo investitorja.

Za posege v prostor, ki so v varovanih območjih vodnih virov ali v bližini vodotokov veljajo naslednji pogoji:
– legalizacija posegov, ki ležijo v širših in ožjih varstvenih območjih vodnih virov, je dovoljena le, če so upoštevana določila odloka o zaščiti vodnih virov na območju občine Novo mesto; k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja je obvezna pridobitev vodnogospodarskega soglasja.
– legalizacija objektov, ki ležijo v poplavnem območju, na vodnih zemljiščih, brežinah, v strugah rek in potokov, ni možna; izjemoma je poseg dopusten, če so izpolnjeni ostali pogoji iz prejšnjih poglavij in če je zagotovljen vsaj peš prehod med objektom in bregom vodotoka,
– pri sanacijskih posegih ne sme biti povzročena erozija in plazenje zemlje ter ogroženi vodotoki in drugi vodnogospodarski objekti.

Za objekte, kjer se odvija dejavnost, ki povzroča večje motnje v prostoru, je potrebno izvesti ustrezno zaščito pred vplivi na bivalno in delovno okolje z ustrezno prostorsko organizacijo objektov in oblikovno tehničnimi rešitvami.

V primerih, ko so odmiki med objekti premajhni in obstaja nevarnost širitve požara, je potrebna protipožarna ločitev. Zagotoviti je potrebno dostop za intervencijska vozila, zadostno količino vode za gašenje in možnost za varen umik ljudi, živali in premoženja.

Kot funkcionalno zemljišče se določi zemljišče minimalne širine 2,5 m ob objektu ter dostopna pot in manipulativne površine, pri čemer se upošteva tudi konkretna namembnost posameznega objekta. Za vsak nedovoljeni poseg, ki ga akt legalizacije dopušča, se funkcionalno zemljišče podrobneje določi v lokacijski dokumentaciji.

Ob izvedbi sanacijskih del je potrebno zagotoviti varovanje plodne zemlje. Zgornji sloj tal je potrebno odstraniti in deponirati v delovnih pasovih, v nasipu višine do 1,5 m in ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih se ta material uporabi pri ureditvi zelenic oziroma drugih zelenih površin in pri odpravi poškodb terena, ki bi nastale med izvajanjem sanacijskih del.
Pri izdelavi projektne, dokumentacije je potrebno preveriti statično sposobnost objektov glede na predpisane zahteve za gradnjo, ki veljajo za gradnjo objektov na območjih s VII. oziroma VIII. stopnjo po Mercalliju.

Nedovoljeni posegi se na podlagi pogojev za legalizacijo iz prejšnjih poglavij tega odloka razdelijo v naslednje skupine:
A) Posegi, ki jih akt legalizacije ne dopušča; zgrajeni so na naslednjih zemljiščih oziroma delih zemljišč: 1106 k.o. Črešnjice, 1422 k.o. Gabrje, 2774 k.o. Globodol, 2385 k.o. Hmeljčič, 503/6 k.o. Mirna Peč, 1186 in 1187/2 k.o. Novo mesto, 1049/7, 1674/5 (dva objekta), 1049/6 k.o. Podturn, 693/4, 693/6 k.o. Žalpviče;
B) Posegi, kijih akt legalizacije dopušča brez sanacije; zgrajeni so na naslednjih zemljiščih oziroma delih zemljišč:
896/1, 3187 k.o. Ajdovec, 300/1 k.o. Brezova Reber, 3279/4, 3502/101 k.o. Brusnice, 1507/3, 2676/3 k.o. Bela Cerkev, 646/16, 151/7, 943/26 k.o. Bršljin, 1687 k.o. Cerovec, 446/2, 357 k.o. Družinska vas, 2158 in 2159 k.o. Daljni Vrh, 938, 1891/1 in stp.270 k.o. Gorenja vas, 77/3, 1373/2 k.o. Gotna vas, stp. 173, 699/5 in 1678/1 k.o. Gor. Polje, 41/2 k.o. Gor. Križ, 1287/2 k.o. Gradišče, 13/3 k.o. Jurka vas, 2156 k.o. Ostrog, 992/4 k.o. Potov Vrh, 85/2 in 86 ter 1123/1 k.o. Stopiče, 1925 k.o. Stara vas, 425/3, stp. 457, 1215/1, 2156, k.o. Šentjernej, stp.7, 172/5 k.o. Šentpeter, 370/8 k.o. Šmihel pri Novem mestu, 1137 in 1138 ter 1139/2, k.o. Šmihel pri Žužemberku, 725/2 k.o. Težka Voda, stp. 269, 3697 k.o. Vrhpolje, 1316/2 k.o. Zajčji Vrh, 1515/1 k.o. Zbure, 647/40 k.o. Žaloviče, 1638 k.o. Ždinja vas, 1685/2 k.o. Žvirče, 317/7, 355, 977/1 k.o. Žužemberk.
C) Posegi, ki jih akt legalizacije dopušča s pogojem sanacije;
zgrajeni so na naslednjih zemljiščih oziroma delih zemljišč:
986, 999/2 in 1003/2 k.o. Ajdovec, 540, 1098/5 in 1098/2, 3551/2, 3502/78 k.o. Brusnice, 873, 879, 818, 2800, 2543/1, 2289/11, 1507/3, 617/2, 1566, 1760/2, 551/2, k.o. Bela Cerkev, 311/1 in 311/18, 645/4 k.o. Bršljin, 397/6, 442/2, 881/2, 948, 1583, 2472/60, 2604/1 k.o. Črešnjice, 1758/2, 3278 in 3281, 3292/3, 3576/6, 3970/1 in 3970/5, 3990/1, 4004 k.o. Dobindol, 3010/1 k.o. Dole, 122/3, 987/3 k.o. Družinska vas, 498/2 in 499/1, 675 in 676/1,2 ter 677, 696/4, 2173, 2178/1 in 2179, 2380/2, 2383/2, 2389/2, 2390/3, 2390/4, 2525, k.o. Daljni Vrh, 431/5, stp. 446 in 2231, 1519/2, 1521/2 in 1521/4, 1709/9, 2305, 2485/3 k.o. Dvor, 537/3, 256/2, 321/2, 560/2, 1475, 1516/1, 1750/1 in 1749, 1902, 2120 k.o. Gabrje, 517/3 in 518/3, 1110 k.o. Golobinjek, 182/2, 605, 617, 996/1, 997/1,1341/11, 1575/4,1669/1 in 1669/4, 1678/1, 1844/1, 2038, k.o. Gorenja vas, 843/2, 1020/32 k.o. Gotna vas, 184 k.o. Gornji Križ, 241/40, 336 in 347/2, 828/188, 853, k.o. Gor. Polje, 628, 1482, 1833, 1910, 3088/2, 3108/37 k.o. Gor. Orehovica, 4651 k.o. Gradišče,717/1 in 717/2 ter 718, 913 k.o. Herinja vas, 815/1, 1567, 2162/7, 2216/2, 2455, 2556 k.o. Hmeljčič, 588/2 k.o. Jurka vas, 844 k.o. Kandija, 111/2 in 111/3, 964, 2287 k.o. Lakovnice, 179/5, 529/1 k.o. Mirna Peč, 618/2, 1020/30 k.o. Novo mesto, 4104 k.o. Ostrog, stp. 252 in 4078, 713, 1010, 1108, 3698 in 3699 k.o. Podturn, 1444/3 k.o. Polhovka, 515/15, 1106/1, 1591 k.o. Potov Vrh, stp. 42 in 391/4, 1136/2, 1141/1 in 1141/3, 1163/4, 1705/4 in stp. 391, 2477, 2483/8 in 2483/9 k.o. Prečna, 256/7, 293/50 k.o. Ragovo, 67/4, 74/3, stp.146/1, 105/6, stp. 177 in 2097/2, 270 in 271/1 in 271/3 ter 271/4 k.o. Stopiče, 129 k.o. Sela pri Hinjah, 299/2, 1036, 1336, 1680/4, 2423/2, 2534, 2990/2 k.o. Stara vas, 249/25, 249/27, 249/28, 795/5 in 795/6 k.o. Stavca vas, 1087/50 k.o. Stranska vas, 991/1 k.o. Smolenja vas, 267/1, 428/5, 428/36, 2198 in 2199, 2219 k.o. Šentjernej, 47/3, 67/3 k.o. Šentpeter, 1569, 2550/1 k.o. Šmihel pri Žužemberku, 1287 k.o. Težka Voda, 461 k.o. Tomažja vas, 204/3, 214/1, 486/3, 858 k.o. Toplice, 1646 k.o. Vel. Lipje, 166/2, 640/2 in 642/2, 1645 k.o. Vel. Podljuben, 2149, 3168/1 k.o, Vinja vas, 816 k.o. Vinji Vrh, 1657/2, 2313, 2745, 3145/4 k.o. Vrhpolje, 476/4, stp.129 in 1217 ter 1218/1 k.o. Zagorica, 858 k:o. Zagrad, 1054/2 in 1176/1,1932/1 in 1932/2, 2014/2, 2064, 2413 k.o. Zajčji Vrh, 1140/2, 1476, 2478/12, 2485 k.o. Zbure, 203/30, 740/2, 782/2, 782/3, 782/4, 782/5, 782/6, 782/7, 782/10, 1126/3, 1126/9, 1137/35, 1309 k.o. Žaloviče, 329, stp.470 in 433/1, 496/2, 535, 1039, 1276, 1504/2 in 1504/7, 1504/5, 1551/1, 1824/2, 1973. in 1976/2. k.o. Ždinja vas, 1140/2 k.o. Žvirče, stp. 61 in 340, stp. 166, 525/1 in 525/2 k.o. Žužemberk ter razdelilno kabelsko omrežje na območju Novega mesta.
Pogoji sanacije so opredeljeni v tekstualnem in grafičnem delu akta legalizacije.
D. Posegi, za katere je že izdano lokacijsko dovoljenje;
zgrajeni so na naslednjih zemljiščih oziroma delih zemljišč:
646/6 k.o. Bršljin, 3502/78 k.o. Brusnice, 1007/3 k.o. Gotna vas, 1565 k.o. Zbure in obvozna cesta za kamnolom Cerov Log.

Kot stavbna zemljišča se v kartografski dokumentaciji družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 dopolnjen 1989 do 1994 opredelijo naslednja zemljišča ali deli zemljišč: del 3187 k.o. Ajdovec, del 300/1 k.o. Brezova Reber, 2800 k.o. Bela Cerkev, 3502/78 k.o. Brusnice, del 442/2, del 881/2, del 1583 k.o. Črešnjice, del 3278 in 3281, del 3576/6 k.o. Dobindol, del 498/2 in 499/1, del 696/4, dela 2178/1 in 2179, del 2158, del 2525 k.o. Daljni Vrh, del 1519/2, del 1709/9, del 2305 k.o. Dvor, del 256/2, del 537/3, del 560/2, del 1475, del 1516/1, dela 1750/1 in 1749 k.o. Gabrje, 1575/4, del 1678/1, del 1844/1, del 2038 k.o. Gorenja vas, del 3088/2, deli 2561/1-3, 2568/1-18, 2568/25-27, 1421, 1293, 1302, 1303, 1305, 1306/1, 1329, stp. 527, 1417, 1294/2, stp. 461, 3219, 1430/1-, 1420. 1415/1, 2566/1-2, 1427/1, 1288/1, 1288/2, 1291, 2544/1, 2544/2, 2547, 2550/1-4, 2551/1-3, 2554/1, 2554/2, 2558/1-4, 2564, 2654/1, 3231/1, 3232/1, 3232/2, 3235/1-2, stp. 116/4, 1432/2, 1414/1, 1414/2, stp. 593, 1429, 1285, 1411/1, stp. 238, 3214/6, 3214/13, 2567/1, 3517, 3518/ 1-6, 3520/1, 3520/2, 3523, 3527/1, 3527/7-10, 3530/1-3, 3231/1-5, 3231/7, 3219, 3225, 3226, 3227, 3240, 3245/11 in 3346/1, del 1833 k.o. Gor. Orehovica, 1373/2 k.o. Gotna vas, del 41/2 k.o. Gor. Križ, del 4651 k.o. Gradišče, deli 717/1 in 717/2 ter 718 k.o. Herinja vas, del 964 k.o. Lakovnice, del 179/5 k.o. Mirna Peč, del 1108 k.o. Podturn, 1591 k.o. Potov Vrh, del 391/4 in stp. 42, del 2477, 2483/8 in 2483/9 k.o. Prečna, del 129 k.o. Sela pri Hinjah, 1680/4, 2423/2 k.o. Stara vas, del 249/25, del. 249/27, del 249/28 k.o. Stavca vas, del 271/1 k.o. Stopiče, del 267/1, 428/5 k.o. Šentjernej, del 1569, del 2550/1 k.o. Šmihel pri Žužemberku, del 461 k.o. Tomažja vas, 204/3, 486/3 k.o. Toplice, del 2149 k.o. Vinja vas, del 2313 k.o. Vrhpolje, 476/4, del 1217 in stp.129 ter del 1218/1 k.o. Zagorica, dela 1054/2 in 1176/1 k.o. Zajčji Vrh, del 1140/2, del 2485 k.o. Zbure, del 203/30, 647/40, 740/2, 782/2, 782/3, 782/4, 782/5, 782/6, 782/7, 728/10, del 1137/35 k.o. Žaloviče, del 1140/2 k.o. Žvirče, 355, dela 525/1 in 525/2 k.o. Žužemberk.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega akta legalizacije opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Novo mesto.

Akt legalizacije je stalno na vpogled pri Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Novo mesto in Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.